Kako narediti svoj kozji in ovčji sir

Izdelava sira sploh ni nujno zapletena. Pri proizvodnji kozjega sira, kot tudi pri proizvodnji ovčjega sira, je treba izbrati pravo mleko, ki mora biti sveže in brez primesi. Upoštevajte dejstvo, da lahko iz 8 litrov ovčjega ali kozjega sira naredite 1 kg sira.

Ta korak v proizvodnji domačega sira vodi do obdelave mleka pred mikroorganizmi. Obstajajo pa tudi nepasterizirani siri, kot je parmezan, s specifičnim, značilnim okusom.

Za segrevanje mleka uporabite poseben pasterizator, v nujnih primerih pa bo zadostoval tudi velik kuhinjski lonec. Mleko segrejte na stalno temperaturo 72°C – pazite, da mleko ne zavre. Nato lonec z mlekom pustimo stati približno pol ure in ohladimo na temperaturo 33-34 °C – preverimo s termometrom.

Eden od bistvenih korakov je dodajanje mezofilne kulture, ki vpliva na končno zorenje in konsistenco živila. Mlečno kulturo pustimo delovati še vsaj 30 minut.

Ko se koristne bakterije namnožijo, polizdelku dodajte ustrezno količino sirila. Postopek strjevanja, z drugimi besedami obarjanje mlečnih beljakovin, bo vodil do gostejše teksture.

Po možnosti dobljeno skuto zmešamo s sirno harfo, po potrebi jo narežemo na koščke in pustimo, da se odcedi. V trenutku, ko se odvečna sirotka izloči in ostane samo čvrsta skuta, pridejo v poštev kalupi. Tu sir dobi svojo končno obliko, kar vpliva tudi na proces zorenja.

Tako dobljeni sir solimo, da dobimo pravi okus in ga ohranimo. Solimo površinsko ali v slanici.

Zdaj je odvisno od vaše presoje. Če želite svež kozji in ovčji sir, ste tako rekoč pripravljeni, hrano pa morate le še pravilno shraniti. Na trdi kozji in ovčji sir boste morali počakati še nekaj časa, saj zorenje traja več mesecev ter zahteva optimalno temperaturo in vlažnost.

Verjamemo, da boste nad rezultatom navdušeni, tako z mehkim kot trdim sirom. Imeli boste tudi dober občutek, da ste lahko vplivali na vsak korak v proizvodnji domačega sira.