Želodčni razjedi pri konjih

Konjski želodec je glede na velikost telesa razmeroma majhen – pri velikem konju ima povprečno prostornino približno 15 litrov. Prilagojen je tako, da skoraj neprestano prebavlja in vsrkava majhne količine hranilnih snovi. Zato se v želodcu konja neprestano tvori želodčni sok, ki vsebuje klorovodikovo kislino in druge prebavne kisline. Želodec konja je sestavljen iz dveh delov – nežleznega (zgornjega) in žleznega (spodnjega). Nežlezni del nima lastne zaščite pred delovanjem kislin, zato potrebuje stalen dotok sline, ki nastaja med žvečenjem. Slina je bazična, zato ščiti ta občutljivi del želodca. V zgornjem delu želodca je pH 5–7, v spodnjem delu pa pH 2–4. Konji se v naravi pasejo tudi do 16 ur na dan. Če nimajo dostopa do hrane, pride do povečanja kislosti želodca. Razjede najpogosteje nastanejo, ko želodčni sok pride v stik z zgornjim, nezaščitenim delom želodca. Tveganje se močno poveča pri treningu na prazen želodec, saj lahko takrat pride do škropljenja kisline na nežlezni del.

Klinični znaki se pri posameznih konjih razlikujejo po intenzivnosti. Resnost simptomov pa ne ustreza vedno resnosti same bolezni – nekateri konji lahko kažejo izrazite simptome, gastroskopija pa razkrije le blage spremembe, ali pa nasprotno.

Med najpogostejše znake sodijo zmanjšan apetit, zavračanje krme, hujšanje, izguba telesne teže, nervoznost in razdražljivost. Pojavi se lahko tudi skoraj vodena driska in nepravilno iztrebljanje. Konj lahko kaže bolečine v trebuhu s tem, da se obrača, valja, brca ali se vede nemirno. Značilni so tudi pogosto zehanje, žvečenje „na suho“, kisel vonj iz gobca in škripanje z zobmi. Opažamo jasen upad zmogljivosti – konji niso pripravljeni delati zaradi nelagodja in pomanjkanja energije, ki ga povzroča zmanjšan vnos hrane. Po hranjenju se lahko uležejo, da bi si vsaj delno olajšali bolečine. Izrazite spremembe v vedenju, kot so nervoza, samopoškodovanje ali agresivnost, so še en možen znak bolezni.

Razjede in druge bolezni zgornjega dela prebavil se diagnosticirajo z gastroskopijo. Ta preiskava se izvaja v sedaciji. Gastroskop je približno tri metre dolga gibljiva kamera z optičnim vlaknom, ki se vstavi skozi eno nosnico konja in nato postopno spelje skozi slepi vreček, žrelo, grlo in požiralnik do želodca. Ko je naprava vstavljena v želodec, ga je treba rahlo napihniti z zrakom, da se lahko opravi celoten pregled. Preiskava traja približno 20 minut in konji jo običajno dobro prenašajo. Pred gastroskopijo mora biti konj vsaj 12 ur tešč in 3 ure brez vode. Hrano in vodo se živali ponovno ponudi po prenehanju delovanja sedacije, običajno po približno 30 minutah.