Kako pravilno izbrati krmilnik za perutnino?

Najpreprostejša izbira je pri kokoših, kjer lahko uporabimo skoraj katerikoli tip krmilnika, pri čemer upoštevamo spodaj navedena merila. Pri drugi perutnini je treba upoštevati njeno velikost – če gre za piščance, prepelice ali golobe, je treba velikost krmilnikov prilagoditi njihovi telesni zgradbi. Pri reji vodne perutnine je dobro vedeti, da goskám in racam bolj ustreza mehka, vlažna hrana, na katero so njihovi kljuni prilagojeni, zato najpogosteje uporabljamo različne vrste koritastih krmilnikov in skled.

Pri prosti reji je pomembno zagotoviti, da ima vsaka žival nemoten dostop do hrane. To pomeni, da je treba zagotoviti zadostno število krmilnikov in jih razporediti na optimalni razdalji. Če gojite večjo količino perutnine, na primer kokoši, je bolje uporabiti več manjših krmilnikov kot enega velikega. Dominantni osebki lahko namreč šibkejšim preprečijo dostop do hrane, kar vodi v njihovo slabšo kondicijo in zmanjšano produktivnost.

Ta težava se lahko pojavi pri katerikoli perutnini, najpogosteje pa pri kokoših. Zato je priporočljivo, da jo preprečimo že od začetka s pravilnimi rejskimi ukrepi.

Perutnino najpogosteje hranimo s krmnimi mešanicami, ki so lahko suhe ali vlažne. Pri suhih mešanicah lahko uporabimo nožne, cevne ali koritaste krmilnike, medtem ko je pri uporabi vlažnih mešanic najbolje izbrati koritaste krmilnike, bodisi pocinkane ali plastične. Uporabimo lahko tudi preproste sklede, vendar je njihova slabost, da lahko pride do po nepotrebnem raztresene hrane.

Najbolj priljubljeni so cevni krmilniki, katerih prednost je enostavna uporaba in sorazmerno dobra zaščita krme pred razsipavanjem in zunanjimi vplivi. Izbiramo lahko med različnimi velikostmi cevi glede na število rejene perutnine. Dobro je tudi, da je krmilnik postavljen na noge ali obešen (vedno na višino, ki je lahko dostopna). Cevni krmilniki so namenjeni hranjenju s suho krmo in krmnimi mešanicami.

Najpogostejši tip samopostrežnih krmilnikov so nožni krmilniki. Njihova prednost je, da dobro ščitijo krmo pred glodavci, divjimi pticami in vremenskimi vplivi, vendar je treba upoštevati, da se mora perutnina naučiti njihove uporabe. Običajno to traja približno en teden, v tem času pa je treba kokošim ponujati hrano tudi iz skled ali drugih krmilnikov. V nožni krmilnik je priporočljivo postaviti zelo privlačno hrano, ki kokošim ustreza, ali pa ga na začetku obtežiti z utežjo, da se lažje naučijo, kako ga uporabljati. Prav tako je pri nožnih krmilnikih treba prilagoditi njihovo število številu perutnine v jati – pri večini vrst velja eno krmilnik za 4 do 5 živali.

Za domače mojstre imamo nasvet za izdelavo lastnega krmilnika – uporabite lahko katerokoli plastično posodo, v katero preprosto izvrtate luknje in vanje namestite nastavek, skozi katerega bo krma padala, hkrati pa bo zaščitena pred vremenskimi vplivi. Razmik med posameznimi luknjami naj bo približno 15 cm, da bo vsaka kokoš imela dovolj prostora za nemoteno hranjenje.

Ne glede na način hranjenja perutnine nikoli ne pozabite zagotoviti vira kakovostne in sveže pitne vode!