

Avtor: Pavel Frček
20.06.2024
Kako narediti med
Med, odlično in zdravo živilo, ki se uporablja kot naravno sladilo in ne le to. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in aminokislin, deluje pa tudi protibakterijsko. Je odličen pomočnik na primer pri boleznih dihal. Vendar proces pridelave medu zahteva skrb, poznavanje in razumevanje naravnih ciklov. In tako, preden pride do vaše mize, prepotuje dolgo pot.
Lokacija
Osnova za uspešno pridelavo medu je izbira primerne lokacije, kamor bomo postavili panje. Okolje je treba izbrati glede na razpoložljivost rož, stran od industrijskega onesnaženja in pesticidov. Pravo mesto vpliva na okus in kakovost.
Postopek pridelave medu
Na samem začetku so pridne čebele, ki v panje nosijo nabrani cvetlični nektar ali medeno roso, sladek sok, ki ga proizvajajo drobne žuželke. Te sokove nato obogati z lastnimi encimi in jih spravi v vrečko, v kateri jih prepelje na dom. Tu druge čebele vzamejo nektar in ga shranijo v satje. Nato se začne proces, med katerim čebele izdelujejo med. Zaradi visoke temperature v notranjosti panja voda izhlapeva iz nektarja, ki ga čebele s pomočjo toka, ki nastane pri mahanju s krili, odnesejo iz panja. Ko med doseže želeno gostoto (vsebuje okoli 18 % vode), čebele satje zavarujejo z voščenim pokrovčkom. Tako je sedaj zaščitena in pripravljena na cvetenje.
Zbiranje in predelava medu
Ključni trenutek je nabiranje medu, ki zahteva skrbno ravnanje s panji in okvirji. Čebelar izvleče pokrite sate, ki jih nato odpre z vilicami. Tako pripravljeno satje damo v medilnik, ki pod delovanjem centrifugalne sile izloča med iz satja. Nato teče v spodnjo pipo, od koder se ustekleniči in z dvojnim sitom prefiltrira od nečistoč v vnaprej pripravljene čiste posode.
Skladiščenje medu
Med shranjujte tesno zaprt, da preprečite vdor vlage. Pri večji količini vode lahko pride do fermentacije. Po možnosti ga postavite v suh in temen prostor s temperaturo največ 18 °C. Zahvaljujoč temu podaljšate rok uporabnosti brez izgube kakovosti.
Testiranje in kontrola kakovosti
Kakovost medu je ključna lastnost tako za čebelarje kot za potrošnike. Zato je pomembno, da ga redno testiramo glede čistosti, vsebnosti cvetnega prahu in drugih parametrov. Kakovosten med ustreza strogim standardom in je označen z ustreznimi certifikati.
Med – vitamini in zdravju koristne snovi
Med ni le okusno sladilo, ampak tudi vir številnih zdravju koristnih snovi. Vsebuje široko paleto vitaminov, vključno z vitamini skupine B in vitaminom C, ki so bistveni za pravilno delovanje presnove in imunskega sistema. Uživanje medu pospešuje celjenje ran, izboljša delovanje mišic in srca. Vitamini in minerali v medu lahko tudi pomagajo ohranjati zdravo kožo, lase in nohte.
Pridelava medu je fascinanten proces. Čeprav sodobne tehnologije olajšajo delo čebelarjem, ostaja osnova te dejavnosti še vedno temeljita skrb za čebele. Vendar se splača, saj je rezultat kakovosten med.
Povezani članki

31.03.2025
Vrste jajc
Ko rečemo »jajce«, večina ljudi takoj pomisli na kokošje jajce. Malo kdo si najprej predstavlja kakšno drugo vrsto. Vendar dobro vemo, da jajca nosijo tudi druge ptice – in nekatera so celo lahko dostopna. V trgovinah najpogosteje najdemo kokošja jajca, občasno pa tudi prepeličja. Druge vrste so precej redke. Poglejmo torej, katera jajca so užitna in kako se med seboj razlikujejo.
Preberi članek
30.03.2025
Reja alpak in lam
Reja lam in alpak postaja vse bolj priljubljena v Sloveniji. Rejci cenijo njihov miren in prijazen značaj, nizke zahteve glede vzdrževanja, vsestransko uporabo in eksotičen videz. Te živali lahko uspešno sobivajo na pašnikih z drugimi vrstami. Poleg tega so lame naravno dominantne in teritorialne, kar jim omogoča učinkovito zaščito črede pred plenilci. Želite izvedeti, kako pravilno skrbeti za te impresivne živali? Pripravili smo uporabne informacije in praktične nasvete, ki vam bodo pomagali razumeti njihovo vedenje in jim zagotoviti najboljši možen dom.
Preberi članek
24.03.2025
Kako psu postriči kremplje?
Tako kot nam rastejo nohti, tudi našim psom rastejo kremplji. Zato jih je pomembno redno krajšati in vzdrževati. Včasih skrb za kremplje ni bila tako pogosta, saj so psi preživeli več časa zunaj – tekli so po dvoriščih, asfaltu ali drugih trdih površinah, ki so jim kremplje naravno obrabljale. Danes pa to pogosto ni dovolj.
Preberi članek