Zakaj (ne) izolirati kokošnjaka?

Kokoši imajo naravno zaščito pred mrazom – perje. Ko se zvečer usedejo na gred, našopirijo perje in si med telesom in perjem ustvarijo izolacijsko plast zraka. Zaradi tega se lahko ohranijo na toplem tudi pri nizkih temperaturah.

Pomembno pa je, da imajo prostor, kjer lahko v miru sedijo. Gredi morajo biti suhe, izven prepiha in nameščene tako, da kokoši ne sedijo neposredno ob hladni ali vlažni steni. Kakovostna stelja na tleh kokošnjaka in v gnezdih za nesnice prav tako pomaga ohranjati prijetnejše okolje.

Izolacija je lahko prednost predvsem tam, kjer so zime dolge, mrzle in je kokošnjak lahek, tankostenski ali stoji na zelo vetrovnem mestu. Pomaga lahko tudi pri manjši jati, ki prostora ne more dovolj „ogreti“ z lastnimi telesi.

Izoliran kokošnjak lahko zmanjša velike temperaturne spremembe in pomaga ohranjati stabilnejše okolje. V nekaterih primerih lahko boljše toplotno udobje pomaga tudi pri nesnosti, saj kokoši ne porabijo toliko energije samo za ogrevanje telesa.

Izoliran kokošnjak še ne pomeni samodejno boljšega kokošnjaka. Če je izolacija izvedena nepravilno in se pozabi na prezračevanje, lahko v notranjosti nastane vlažno, zatohlo in nezdravo okolje. Prav vlaga pa je za kokoši pozimi zelo nevarna.

V neprezračenem kokošnjaku se kopiči vlaga iz iztrebkov in dihanja kokoši, kakovost zraka se poslabša in lahko nastanejo idealni pogoji za plesen, neprijeten vonj ali zajedavce. Takšno okolje kokošim ne koristi ne pozimi ne poleti.

Dodatna težava je lahko poletno obdobje. Če je kokošnjak izoliran, vendar slabo prezračevan, se lahko v toplih mesecih pregreva. Zato je treba misliti ne le na zimo, temveč tudi na to, kako bo kokošnjak deloval spomladi in poleti.

Zrak mora v kokošnjaku naravno krožiti tako, da odvaja vlago, vendar ne piha neposredno na kokoši, ki sedijo na gredi. Če je v notranjosti suho, čisto in brez prepiha, kokoši mraz prenašajo veliko bolje kot v toplem, vendar vlažnem okolju.

Kokošnjak ni nujno treba izolirati, da kokoši v njem preživijo zimo. Pogosto pomagajo preprosti ukrepi:

Kakovostna stelja pomaga izolirati od hladnih tal in ohranjati bolj suho okolje. Pozimi jo je dobro redno preverjati ter jo po potrebi dodajati ali zamenjati.

Pomembna je tudi prehrana. V hladnem obdobju kokoši porabijo več energije za ohranjanje telesne temperature. Pomagajo lahko kakovostna krma, primerni dodatki, minerali in dostop do čiste vode.

Ne pozabite niti na vodo. Ta pozimi pogosto zmrzne prej, kot rejec to opazi. Praktična pomoč so lahko grelne podloge pod napajalnike ali napajalniki proti zmrzovanju, ki pomagajo ohraniti vodo v tekočem stanju.

V najhujšem mrazu lahko kratkotrajno uporabite tudi dodatno toploto, na primer infrardečo grelno luč ali keramično žarnico. Vedno pa je treba poskrbeti za varno namestitev, da ne pride do opeklin živali ali požara.

Če se odločite kokošnjak izolirati, pazite, da kokoši ne pridejo neposredno do izolacijskega materiala. Stiropor, volna ali drugi materiali morajo biti prekriti na primer s ploščo ali oblogo. Kokoši rade kljuvajo vse, kar jih pritegne, zato bi se lahko odkrite izolacije hitro poškodovale.

Univerzalnega odgovora ni. Če imate trden, suh in dobro zaščiten kokošnjak brez prepiha, zdravo jato in običajne zimske razmere, pogosto ni treba kokošnjaka izrazito izolirati. Veliko pomembnejši so suhost, čistoča, kakovostna stelja, primerna krma in voda, ki ne zmrzuje.

Izolacija je smiselna tam, kjer kokošnjak močno premrzne, stoji na nezaščitenem mestu ali kjer gojite občutljivejše kokoši. Vedno pa mora iti z roko v roki z dobrim prezračevanjem in rednim vzdrževanjem.