Vrste jajc

Med nenavadnejšimi vrstami jajc so prepeličja najbolj dostopna. Ta majhna, pikčasta jajca tehtajo približno 11 gramov in so dolga okoli 3–5 cm. Kljub majhnosti presenečajo z velikim rumenjakom ter visoko vsebnostjo hranilnih snovi in antioksidantov. Vsebujejo veliko vitamina B, selena, riboflavina, holina ter manjše količine železa.

Kuhajo se kratek čas – približno 3 do 4 minute. Zaradi tanke lupine jih je težje olupiti. Priporočamo, da jih po kuhanju nežno povaljate po ravni površini, preden jih olupite. Se sprašujete, koliko prepeličjih jajc ustreza enemu kokošjemu? Običajno 4 do 5, odvisno od velikosti. Zaradi svoje velikosti so odlična za dekoracijo, kanapeje ali mini ocvrta jajca – videti so učinkovito in izvirno. Po okusu so zelo podobna kokošjim jajcem.

Jajca biserke so precej redka in jih v običajnih trgovinah težko najdemo. Odlikuje jih zelo trdna lupina, zaradi katere so obstojnejša od kokošjih – trajajo lahko celo 11 mesecev, medtem ko kokošja le 28 dni.

Po velikosti so med prepeličjimi in kokošjimi – tehtajo približno 20 do 45 gramov in so dolga 5 do 7 cm. Dve jajci biserke sta približno enakovredni enemu kokošjemu. Kuhajo se približno 4 minute. Imajo kremasto obarvano lupino z nežnimi svetlorjavimi pikami, ožji konec pa je precej bolj špičast kot pri kokošjih jajcih. Kar zadeva razmerje med rumenjakom in beljakom, prevladuje rumenjak. Okus je intenzivnejši in spominja na meso same biserke – aromatičen, a nežen. Po kuhanju so ta jajca kremasta in se dobesedno stopijo v ustih.

Kokošja jajca so absolutna klasika v kuhinji – uporabljamo jih na desetine načinov, od preprostih mehko kuhanih jajc do sofisticiranih poširanih jajc. Dolgo so bila predmet skrbi zaradi vsebnosti holesterola, a danes vemo, da sta 1–2 jajci na dan popolnoma sprejemljivi za večino ljudi.

Eno jajce tehta približno 50–70 gramov in je dolgo okoli 5–7 cm. Najpogosteje se srečujemo z belimi in rjavimi lupinami. Zakaj imajo nekatera jajca drugačno barvo? To ne določa barva perja, kot mnogi mislijo, ampak barva ušesnih režnjev – torej mečic pod ušesi kokoši. Kokoši z belimi mečicami nosijo bela jajca, tiste z rdečimi ali temnimi mečicami pa rjava jajca.

Občasno lahko naletimo tudi na zelenkasta ali modrikasta jajca. Za to barvo so zaslužni pigmenti, ki se sproščajo proti koncu oblikovanja lupine. Rdeči pigmenti izvirajo iz krvi, rumeni iz žolča, zelenkast odtenek pa povzroča biliverdin – zeleni pigment, prisoten v žolču.

Račja jajca so dolgo spremljale govorice, da so pogost vir salmonele. Tveganje pa lahko preprosto zmanjšamo s pravilnim shranjevanjem in zadostno toplotno obdelavo. Idealno jih je hraniti pri temperaturi okoli 20 °C.

Večja so od kokošjih – tehtajo približno 90 gramov in so dolga 7 do 9 cm. Zaradi svoje velikosti potrebujejo daljše kuhanje, običajno okoli 15 minut. Priprava »mehko kuhanih« ali umešanih jajc ni priporočljiva. Po kuhanju rumenjak pogosto dobi rahlo rdečkast odtenek, beljak pa lahko postane modrikast. Lupina je lahko popolnoma bela, zelenkasta ali kremasta – barva je odvisna od pasme race. Po okusu so podobna kokošjim jajcem, vendar nekoliko intenzivnejša in bolj mastna. Posebej priljubljena so v azijski kuhinji, kjer iz njih pripravljajo znamenito delikateso balut – jajce z zarodkom.

Gosja jajca imajo podobne lastnosti kot račja – potrebno jih je pravilno shranjevati in vedno temeljito toplotno obdelati. Za razliko od račjih niso tako mastna, a njihov okus je precej »oljni«.

Odlična so za peko peciva, saj mu dajejo mehkobo in sočnost. Lahko tehtajo tudi do 200 gramov in so dolga 9 do 11 cm. Zaradi svoje velikosti jih je treba kuhati zelo dolgo – običajno več kot 15 minut. Vendar pa je pri gosjih jajcih tveganje za salmonelo še večje kot pri račjih, zato je treba biti pri rokovanju in pripravi še posebej previden.

Nojeva jajca spadajo med prave velikane – tehtajo med 600 in 1500 grami in so dolga 18 do 22 cm. Imajo izjemno trdo lupino, ki je ni enostavno razbiti. Za to je potrebna posebna spretnost ali uporaba, na primer, vrtalnika.

Eno nojevo jajce ustreza približno dvajsetim kokošjim. Kar zadeva hranilne vrednosti, so bolj podobna prepeličjim jajcem – imajo velik rumenjak in blag, prijeten okus. Kuhanje traja dlje, običajno najmanj eno uro. Najpogosteje jih pečejo ali pa njihovo vsebino izpihajo in uporabijo za pripravo omlete ali umešanih jajc.