Skrivnost uspešne žetve

Avgust je za vrtnarje veselo obdobje žetve, vendar je tudi naporen čas. Vrtovi se začnejo polniti s svežim sadjem in zelenjavo, ki čakata na obiranje in predelavo. Zaradi tega je tudi ta zadnji poletni mesec mesec obilja. Vendar pa tudi na vrtovih najbolj izkušenih vrtnarjev stvari niso vedno videti tako popolne, kot se nam zdi.

Zato smo zbrali nekaj najučinkovitejših nasvetov in trikov, s katerimi se lahko izognete pogostim težavam pri obiranju sadja in zelenjave. Končno se jim za vedno izognimo in uživajmo v zasluženi nagradi lepega in zdravega vrta.

Pravilno namakanje

Ne glede na to, ali pridelujete sadje, zelenjavo ali oboje hkrati, je redno zalivanje nujno za sočno in obilno sadje. Če niste prepričani, kdaj vaše rastline potrebujejo zalivanje, to lahko ugotovite tako, da na površini strgate približno 10 cm zemlje. Če je pod njo suha, morate začeti zalivati vrt.

Zaščita pred škodljivci

Učinkovit način zaščite pridelkov pred različnimi vrtnimi škodljivci je uporaba ustreznih škropiv in seveda nadzor nad vrtom.

V deževnem obdobju se poveča tudi nevarnost pojava škodljivcev na vrtu. Eden od njih je monilijeva gniloba, ki poškoduje zoreče koščičasto in pečkato sadje. Zato je treba previdnostno odstraniti okužene plodove in vejice, omejiti gojenje dovzetnih sort in poskrbeti za njihovo obdelavo z ustreznimi sredstvi. Siva gniloba je posebna vrsta glive, ki prizadene grozdje od nezrelih do popolnoma zrelih plodov. Dobra obdelava območja grozdja je učinkovita proti tej bolezni.

V tem letnem času ne smemo pozabiti tudi na škropljenje proti jablanovemu zavijaču na jablanah ter na preverjanje prisotnosti cvrčalcev, moljev, ploščic in drugih škodljivcev na zelenjavi ali sadju, ki so najpogostejši v vlažnem vremenu. Širijo se lahko tudi glivične bolezni, ki zahtevajo posebno pozornost, zato je treba paziti na lahko dovzetne pridelke.

Pravi čas za spravilo pridelka

Kdaj začeti z žetvijo? Pri obiranju sadja in zelenjave bodite pozorni na to, da se nekateri pridelki obirajo popolnoma zreli, drugi pa še preden dozorijo.

Primeri zelenjave, ki ne sme biti prezrela, so bučke, grah, sladka koruza in stročji fižol, ki se pobirajo, tudi če niso zreli. Po drugi strani pa je treba paradižnik, papriko ali buče obirati, ko so popolnoma zreli. Jabolka, hruške, slive, kosmulje in drugo sadje je treba vedno obirati zrele, vendar ne prezrele.

Povezani članki

30.07.2025

Zakaj živalim dajati vitaminske dodatke?

Vitamini so ključni za pravilno delovanje organizma – vplivajo na presnovo, razvoj, rast in odpornost proti boleznim. Pri rejnih živalih imajo poleg tega neposreden vpliv na proizvodnost. Delimo jih na v vodi topne vitamine (B, C) in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K). Skupaj si pobližje oglejmo to tematiko.

Preberi članek

29.07.2025

Pot mleka od krave do trgovine

Mleko je običajen del naše prehrane, vendar je njegova pot od krave do škatle na polici daljša, kot se zdi. Mleko ne pridobivamo samo od krav, temveč tudi od koz, ovc in bivolov. Vsaka vrsta mleka ima svojo sestavo in lastnosti – na primer kozje mleko je primerno tudi za nekatere ljudi z laktozno intoleranco. Najpogosteje pa se srečamo s kravjim mlekom, zato si oglejmo, kako poteka njegova predelava.

Preberi članek

28.07.2025

Inteligenca domačih živali

Misliš, da prašič prepozna svoje ime? Da krava v čredi prepozna svojo prijateljico? Da lahko nekatere domače živali ubogajo podobno kot pes? In kaj pa kokoši – ali res imajo ptičji mozeg? Vsaka žival je inteligentna na svoj način, a na splošno velja, da so veliko pametnejše, kot si pogosto mislimo. Poglejmo si nekaj primerov.

Preberi članek