Skrivnost uspešne žetve

Avgust je za vrtnarje veselo obdobje žetve, vendar je tudi naporen čas. Vrtovi se začnejo polniti s svežim sadjem in zelenjavo, ki čakata na obiranje in predelavo. Zaradi tega je tudi ta zadnji poletni mesec mesec obilja. Vendar pa tudi na vrtovih najbolj izkušenih vrtnarjev stvari niso vedno videti tako popolne, kot se nam zdi.

Zato smo zbrali nekaj najučinkovitejših nasvetov in trikov, s katerimi se lahko izognete pogostim težavam pri obiranju sadja in zelenjave. Končno se jim za vedno izognimo in uživajmo v zasluženi nagradi lepega in zdravega vrta.

Pravilno namakanje

Ne glede na to, ali pridelujete sadje, zelenjavo ali oboje hkrati, je redno zalivanje nujno za sočno in obilno sadje. Če niste prepričani, kdaj vaše rastline potrebujejo zalivanje, to lahko ugotovite tako, da na površini strgate približno 10 cm zemlje. Če je pod njo suha, morate začeti zalivati vrt.

Zaščita pred škodljivci

Učinkovit način zaščite pridelkov pred različnimi vrtnimi škodljivci je uporaba ustreznih škropiv in seveda nadzor nad vrtom.

V deževnem obdobju se poveča tudi nevarnost pojava škodljivcev na vrtu. Eden od njih je monilijeva gniloba, ki poškoduje zoreče koščičasto in pečkato sadje. Zato je treba previdnostno odstraniti okužene plodove in vejice, omejiti gojenje dovzetnih sort in poskrbeti za njihovo obdelavo z ustreznimi sredstvi. Siva gniloba je posebna vrsta glive, ki prizadene grozdje od nezrelih do popolnoma zrelih plodov. Dobra obdelava območja grozdja je učinkovita proti tej bolezni.

V tem letnem času ne smemo pozabiti tudi na škropljenje proti jablanovemu zavijaču na jablanah ter na preverjanje prisotnosti cvrčalcev, moljev, ploščic in drugih škodljivcev na zelenjavi ali sadju, ki so najpogostejši v vlažnem vremenu. Širijo se lahko tudi glivične bolezni, ki zahtevajo posebno pozornost, zato je treba paziti na lahko dovzetne pridelke.

Pravi čas za spravilo pridelka

Kdaj začeti z žetvijo? Pri obiranju sadja in zelenjave bodite pozorni na to, da se nekateri pridelki obirajo popolnoma zreli, drugi pa še preden dozorijo.

Primeri zelenjave, ki ne sme biti prezrela, so bučke, grah, sladka koruza in stročji fižol, ki se pobirajo, tudi če niso zreli. Po drugi strani pa je treba paradižnik, papriko ali buče obirati, ko so popolnoma zreli. Jabolka, hruške, slive, kosmulje in drugo sadje je treba vedno obirati zrele, vendar ne prezrele.

Povezani članki

01.04.2026

Velikonočna kokoš: barvna jajca brez barvanja

Velika noč je za večino izmed nas neločljivo povezana z barvanimi jajci vseh barv. Ste vedeli, da obstaja kokoš, ki takšna jajca nese povsem naravno? Prav zato ji pravimo »velikonočna kokoš«. Gre za pasmo Araucana, ki je znana po svojih nenavadnih lastnostih in edinstveni nesnosti.

Preberi članek

25.03.2026

Kako rešiti vlago v kokošnjaku?

Vlaga v kokošnjaku je pogosta težava, ki je ne smemo podcenjevati. Na prvi pogled se lahko zdi nedolžna, vendar dolgoročno negativno vpliva na zdravje kokoši in kakovost okolja. Zato je pomembno, da kokošnjak ostane suh in dobro prezračen.

Preberi članek

24.03.2026

Kako prepoznati oplojeno jajce?

Ugotavljanje, ali je jajce oplojeno, spada med ključne veščine vsakega rejca perutnine. Ne glede na to, ali načrtujete valjenje ali želite le imeti pregled nad svojo rejo, vam pravilno prepoznavanje oplojenih jajc prihrani čas, poveča uspešnost inkubacije in olajša skrb za bodoče piščance.

Preberi članek