Skrivnost uspešne žetve

Avgust je za vrtnarje veselo obdobje žetve, vendar je tudi naporen čas. Vrtovi se začnejo polniti s svežim sadjem in zelenjavo, ki čakata na obiranje in predelavo. Zaradi tega je tudi ta zadnji poletni mesec mesec obilja. Vendar pa tudi na vrtovih najbolj izkušenih vrtnarjev stvari niso vedno videti tako popolne, kot se nam zdi.

Zato smo zbrali nekaj najučinkovitejših nasvetov in trikov, s katerimi se lahko izognete pogostim težavam pri obiranju sadja in zelenjave. Končno se jim za vedno izognimo in uživajmo v zasluženi nagradi lepega in zdravega vrta.

Pravilno namakanje

Ne glede na to, ali pridelujete sadje, zelenjavo ali oboje hkrati, je redno zalivanje nujno za sočno in obilno sadje. Če niste prepričani, kdaj vaše rastline potrebujejo zalivanje, to lahko ugotovite tako, da na površini strgate približno 10 cm zemlje. Če je pod njo suha, morate začeti zalivati vrt.

Zaščita pred škodljivci

Učinkovit način zaščite pridelkov pred različnimi vrtnimi škodljivci je uporaba ustreznih škropiv in seveda nadzor nad vrtom.

V deževnem obdobju se poveča tudi nevarnost pojava škodljivcev na vrtu. Eden od njih je monilijeva gniloba, ki poškoduje zoreče koščičasto in pečkato sadje. Zato je treba previdnostno odstraniti okužene plodove in vejice, omejiti gojenje dovzetnih sort in poskrbeti za njihovo obdelavo z ustreznimi sredstvi. Siva gniloba je posebna vrsta glive, ki prizadene grozdje od nezrelih do popolnoma zrelih plodov. Dobra obdelava območja grozdja je učinkovita proti tej bolezni.

V tem letnem času ne smemo pozabiti tudi na škropljenje proti jablanovemu zavijaču na jablanah ter na preverjanje prisotnosti cvrčalcev, moljev, ploščic in drugih škodljivcev na zelenjavi ali sadju, ki so najpogostejši v vlažnem vremenu. Širijo se lahko tudi glivične bolezni, ki zahtevajo posebno pozornost, zato je treba paziti na lahko dovzetne pridelke.

Pravi čas za spravilo pridelka

Kdaj začeti z žetvijo? Pri obiranju sadja in zelenjave bodite pozorni na to, da se nekateri pridelki obirajo popolnoma zreli, drugi pa še preden dozorijo.

Primeri zelenjave, ki ne sme biti prezrela, so bučke, grah, sladka koruza in stročji fižol, ki se pobirajo, tudi če niso zreli. Po drugi strani pa je treba paradižnik, papriko ali buče obirati, ko so popolnoma zreli. Jabolka, hruške, slive, kosmulje in drugo sadje je treba vedno obirati zrele, vendar ne prezrele.

Povezani članki

31.03.2025

Vrste jajc

Ko rečemo »jajce«, večina ljudi takoj pomisli na kokošje jajce. Malo kdo si najprej predstavlja kakšno drugo vrsto. Vendar dobro vemo, da jajca nosijo tudi druge ptice – in nekatera so celo lahko dostopna. V trgovinah najpogosteje najdemo kokošja jajca, občasno pa tudi prepeličja. Druge vrste so precej redke. Poglejmo torej, katera jajca so užitna in kako se med seboj razlikujejo.

Preberi članek

30.03.2025

Reja alpak in lam

Reja lam in alpak postaja vse bolj priljubljena v Sloveniji. Rejci cenijo njihov miren in prijazen značaj, nizke zahteve glede vzdrževanja, vsestransko uporabo in eksotičen videz. Te živali lahko uspešno sobivajo na pašnikih z drugimi vrstami. Poleg tega so lame naravno dominantne in teritorialne, kar jim omogoča učinkovito zaščito črede pred plenilci. Želite izvedeti, kako pravilno skrbeti za te impresivne živali? Pripravili smo uporabne informacije in praktične nasvete, ki vam bodo pomagali razumeti njihovo vedenje in jim zagotoviti najboljši možen dom.

Preberi članek

24.03.2025

Kako psu postriči kremplje?

Tako kot nam rastejo nohti, tudi našim psom rastejo kremplji. Zato jih je pomembno redno krajšati in vzdrževati. Včasih skrb za kremplje ni bila tako pogosta, saj so psi preživeli več časa zunaj – tekli so po dvoriščih, asfaltu ali drugih trdih površinah, ki so jim kremplje naravno obrabljale. Danes pa to pogosto ni dovolj.

Preberi članek