Skrivnost uspešne žetve

Avgust je za vrtnarje veselo obdobje žetve, vendar je tudi naporen čas. Vrtovi se začnejo polniti s svežim sadjem in zelenjavo, ki čakata na obiranje in predelavo. Zaradi tega je tudi ta zadnji poletni mesec mesec obilja. Vendar pa tudi na vrtovih najbolj izkušenih vrtnarjev stvari niso vedno videti tako popolne, kot se nam zdi.

Zato smo zbrali nekaj najučinkovitejših nasvetov in trikov, s katerimi se lahko izognete pogostim težavam pri obiranju sadja in zelenjave. Končno se jim za vedno izognimo in uživajmo v zasluženi nagradi lepega in zdravega vrta.

Pravilno namakanje

Ne glede na to, ali pridelujete sadje, zelenjavo ali oboje hkrati, je redno zalivanje nujno za sočno in obilno sadje. Če niste prepričani, kdaj vaše rastline potrebujejo zalivanje, to lahko ugotovite tako, da na površini strgate približno 10 cm zemlje. Če je pod njo suha, morate začeti zalivati vrt.

Zaščita pred škodljivci

Učinkovit način zaščite pridelkov pred različnimi vrtnimi škodljivci je uporaba ustreznih škropiv in seveda nadzor nad vrtom.

V deževnem obdobju se poveča tudi nevarnost pojava škodljivcev na vrtu. Eden od njih je monilijeva gniloba, ki poškoduje zoreče koščičasto in pečkato sadje. Zato je treba previdnostno odstraniti okužene plodove in vejice, omejiti gojenje dovzetnih sort in poskrbeti za njihovo obdelavo z ustreznimi sredstvi. Siva gniloba je posebna vrsta glive, ki prizadene grozdje od nezrelih do popolnoma zrelih plodov. Dobra obdelava območja grozdja je učinkovita proti tej bolezni.

V tem letnem času ne smemo pozabiti tudi na škropljenje proti jablanovemu zavijaču na jablanah ter na preverjanje prisotnosti cvrčalcev, moljev, ploščic in drugih škodljivcev na zelenjavi ali sadju, ki so najpogostejši v vlažnem vremenu. Širijo se lahko tudi glivične bolezni, ki zahtevajo posebno pozornost, zato je treba paziti na lahko dovzetne pridelke.

Pravi čas za spravilo pridelka

Kdaj začeti z žetvijo? Pri obiranju sadja in zelenjave bodite pozorni na to, da se nekateri pridelki obirajo popolnoma zreli, drugi pa še preden dozorijo.

Primeri zelenjave, ki ne sme biti prezrela, so bučke, grah, sladka koruza in stročji fižol, ki se pobirajo, tudi če niso zreli. Po drugi strani pa je treba paradižnik, papriko ali buče obirati, ko so popolnoma zreli. Jabolka, hruške, slive, kosmulje in drugo sadje je treba vedno obirati zrele, vendar ne prezrele.

Povezani članki

30.01.2026

Kako prepoznati brejost pri samici zajca?

Želite razširiti svojo rejo zajcev, vendar niste prepričani, ali je samica res breja? Pravilno prepoznavanje brejosti je pomembno ne le za načrtovanje reje, temveč predvsem za zagotavljanje ustrezne oskrbe bodoči materi.

Preberi članek

30.01.2026

Kako odvaditi mačko od skakanja na zabranjena mesta?

Mačke to ne rade namjerno "iz inata" – jednostavno slijede svoj instinkt. Privlače ih uzvišena mesta, jer odatle imaju bolji pregled i osjećaju se sigurnije. Također ih privlači sve novo i zanimljivo: miris hrane, topli i mirni kutovi, mekane površine ili atraktivan pogled kroz prozor. Kada u domu postoji nešto što im se čini kao odlična prilika za istraživanje, obično jednostavno ne mogu odoljeti.

Preberi članek

30.01.2026

Je li potrebno pratiti produktivnost peradi?

Hranjenje peradi danas nije samo o tome da kokoši nose jaja, a pilići rastu. Bilo da imate nekoliko kokoši u vrtu ili veći uzgoj, praćenje proizvodnje ima veliki značaj. Pomaže vam razumjeti kako se vašim životinjama da, imaju li odgovarajuće uvjete i ispunjava li uzgoj svoj cilj. Produktivnost izravno govori o zdravlju, dobrobiti i ekonomiji uzgoja.

Preberi članek