Skrivnost uspešne žetve

Avgust je za vrtnarje veselo obdobje žetve, vendar je tudi naporen čas. Vrtovi se začnejo polniti s svežim sadjem in zelenjavo, ki čakata na obiranje in predelavo. Zaradi tega je tudi ta zadnji poletni mesec mesec obilja. Vendar pa tudi na vrtovih najbolj izkušenih vrtnarjev stvari niso vedno videti tako popolne, kot se nam zdi.

Zato smo zbrali nekaj najučinkovitejših nasvetov in trikov, s katerimi se lahko izognete pogostim težavam pri obiranju sadja in zelenjave. Končno se jim za vedno izognimo in uživajmo v zasluženi nagradi lepega in zdravega vrta.

Pravilno namakanje

Ne glede na to, ali pridelujete sadje, zelenjavo ali oboje hkrati, je redno zalivanje nujno za sočno in obilno sadje. Če niste prepričani, kdaj vaše rastline potrebujejo zalivanje, to lahko ugotovite tako, da na površini strgate približno 10 cm zemlje. Če je pod njo suha, morate začeti zalivati vrt.

Zaščita pred škodljivci

Učinkovit način zaščite pridelkov pred različnimi vrtnimi škodljivci je uporaba ustreznih škropiv in seveda nadzor nad vrtom.

V deževnem obdobju se poveča tudi nevarnost pojava škodljivcev na vrtu. Eden od njih je monilijeva gniloba, ki poškoduje zoreče koščičasto in pečkato sadje. Zato je treba previdnostno odstraniti okužene plodove in vejice, omejiti gojenje dovzetnih sort in poskrbeti za njihovo obdelavo z ustreznimi sredstvi. Siva gniloba je posebna vrsta glive, ki prizadene grozdje od nezrelih do popolnoma zrelih plodov. Dobra obdelava območja grozdja je učinkovita proti tej bolezni.

V tem letnem času ne smemo pozabiti tudi na škropljenje proti jablanovemu zavijaču na jablanah ter na preverjanje prisotnosti cvrčalcev, moljev, ploščic in drugih škodljivcev na zelenjavi ali sadju, ki so najpogostejši v vlažnem vremenu. Širijo se lahko tudi glivične bolezni, ki zahtevajo posebno pozornost, zato je treba paziti na lahko dovzetne pridelke.

Pravi čas za spravilo pridelka

Kdaj začeti z žetvijo? Pri obiranju sadja in zelenjave bodite pozorni na to, da se nekateri pridelki obirajo popolnoma zreli, drugi pa še preden dozorijo.

Primeri zelenjave, ki ne sme biti prezrela, so bučke, grah, sladka koruza in stročji fižol, ki se pobirajo, tudi če niso zreli. Po drugi strani pa je treba paradižnik, papriko ali buče obirati, ko so popolnoma zreli. Jabolka, hruške, slive, kosmulje in drugo sadje je treba vedno obirati zrele, vendar ne prezrele.

Povezani članki

26.09.2025

Rastlinjak vs. tunel: Kakšna je razlika med njima?

V svetu vrtnarjenja sta rastlinjaki in tuneli praktična pomočnika, ki nam omogočata gojenje rastlin tudi zunaj običajne sezone. Oba tipa služita kot zaščita pred neugodnim vremenom in ustvarjata boljše pogoje za rast. Na prvi pogled se lahko zdita podobna, vendar ima vsak svoje prednosti in posebnosti. Poglejmo si ju podrobneje.

Preberi članek

26.09.2025

Kako pravilno izbrati utočišče za psa?

Pasja uta je za psa več kot samo zavetje – je njegov osebni prostor, kjer se počuti varno, počiva in nabira moči. Pravilno izbrana uta pomaga zmanjševati stres, podpira psihično dobro počutje in psa ščiti pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Kako pa izbrati pravo? Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri velikosti, materiala in postavitve? V današnjem članku vam bomo pri tem svetovali.

Preberi članek

25.09.2025

Kako kokošim pozimi povečati nesnost

Zima je za kokoši zahtevno obdobje. Kratki dnevi, nizke temperature in omejen dostop do naravne hrane se takoj odražajo na proizvodnji jajc. Zato ni nič nenavadnega, da se pozimi nesnost upočasni ali celo povsem ustavi. Dobra novica pa je, da lahko kot rejec z nekaj preprostimi ukrepi znatno izboljšate nesnost tudi v hladnem obdobju.

Preberi članek