Reja alpak in lam

Pravilno ime lame je domača lama, medtem ko je alpaka znana kot lama alpaka. Obe vrsti pripadata istemu rodu kot divji guanako in vikunja. Glavne razlike med lamo in alpako so v velikosti in kakovosti volne.

Domača lama je največja med andskimi lamami – v vihru lahko doseže višino do 150 cm. Samci običajno tehtajo okoli 170 kg, samice pa so nekoliko lažje in imajo težo približno 150 kg. Od ene lame letno pridobimo približno 2 kg volne, ki je precej groba, dolga in lahko različnih barv, od bele do črne.

Alpaka je precej manjša od domače lame; njena višina v vihru je med 70 in 90 cm. Samci tehtajo okoli 60–80 kg, samice pa približno 55 kg. Alpake so prepoznavne po svojih kratkih in pokončnih ušesih. Njihova volna je veliko bolj fina, kakovostna in dolga kot pri lami. Od ene alpake lahko letno pridobimo do 3 kg cenjene volne, barvni spekter pa je podoben kot pri domači lami.

Lame in alpake so zelo odporne živali, ki dobro prenašajo dež, mraz in visoke temperature. Idealno zavetje zanje je hlev, ki jim zagotavlja suhost in zaščito pred vetrom. Vendar ni nujno, da je izoliran. Te živali ne prenesejo zaprtih prostorov, zato morajo biti vrata hleva vedno odprta. Ena od lam bo instinktivno ležala pri vhodu, da bo lahko pazila na čredo.

Ker so lame in alpake družabne živali, jih je treba vedno imeti vsaj v paru. Za pitje je najboljša avtomatska napajalnica, vendar je pozimi treba paziti na zamrzovanje – dobro rešitev predstavlja grelna napajalnica. Pri hranjenju se je bolje odločiti za korito kot za jasli ali krmilnico. Prav tako je pomembno zagotoviti kakovostno ograjo za pašo, saj so lame odlične skakalke, še posebej domača lama. Višina ograje mora biti najmanj 150 cm.

Osnova prehrane lam in alpak je kakovostno seno, ki ga potrebujejo vse leto – tudi poleti. Sveža paša jim služi le kot prehranski dodatek. Alpaka dnevno poje okoli 2 kg sena, medtem ko lama poje dvakrat več. Pri obeh vrstah je pomembno zagotoviti dovolj vitaminov, mineralov in elementov v sledovih. Pomanjkanje teh hranil lahko povzroči resne zdravstvene težave. V njihovi prehrani ne smejo biti suhi kruh ali velike količine zelenjave, še posebej tiste, ki povzroča napihnjenost. Kot občasno poslastico jim lahko ponudite korenje – vendar v zmernih količinah.

Lame in alpake morajo imeti tudi dostop do vej za grizenje. Njihovi sprednji zobje namreč nenehno rastejo, zato jih morajo redno brusiti. Najboljša izbira so veje sadnega drevja. Če ne zagotovimo zadostnega števila vej, lahko začnejo gristi lesene ograje ali stene hleva. Če imamo na njihovem območju drevesa, ki jih ne želimo poškodovati, jih moramo zaščititi.

Lame imajo v čredi zelo strogo hierarhijo. Če imamo lamo že od mladosti, nas lahko obravnava kot svojega partnerja, vendar lahko v odrasli dobi poskuša prevzeti nadzor. Med seboj lame dominanco dokazujejo s pljuvanjem (zanimivo je, da lame ne pljuvajo sline, temveč želodčno vsebino) ali fizičnimi obračuni. To je lahko še posebej nevarno pri samcih. Zato je pomembno, da jih dosledno vzgajamo in redno treniramo. Lame se relativno enostavno dresirajo – lahko jih naučimo hoditi na povodcu. Ključno je, da nam lama popolnoma zaupa in nas brez težav sledi. Lame se lahko usposobijo tudi za nošenje tovora, vendar teža ne sme preseči četrtine teže živali.

Večina zdravstvenih težav pri lamah in alpaka je povezana z nepravilno prehrano in občutljivim prebavnim sistemom. So tako imenovani nepravi prežvekovalci, kar pomeni, da nimajo klasičnega štiriprekatnega želodca, temveč želodec, razdeljen na tri dele: C1, C2 in C3. Napačna prehrana lahko povzroči prekomerno zakisanost želodca. Te živali so tudi občutljive na parazite, zato je priporočljivo dvakrat letno opraviti koprološko analizo in jih po potrebi razglistiti. Čeprav lame in alpake nimajo obveznih cepljenj, se priporoča preventivno cepljenje vsaj proti tetanusu.

Drug pomemben vidik nege je redna oskrba parkljev, ki jih je treba pregledati in obrezovati vsaj enkrat letno. Volno se običajno striže s posebnimi škarjami za ovce. Striženje se izvaja spomladi, da volna pred zimo dovolj zraste in omogoči pravilno termoregulacijo.

Reja lam je lahko zelo zanimiv in atraktiven hobi, vendar prinaša tudi veliko odgovornost. Vsaka lama mora biti pravilno registrirana in imeti identifikacijski dokument. Če razmišljate o reji lam, vedno preverite izvor živali in jim zagotovite kakovostne življenjske pogoje.