Pobarvana jajca kot simbol Velike noči

Iz očitnih razlogov so jajca že dolgo veljala za simbol rojstva in življenja. Postala so običajen del Velike noči v 13. ali 14. stoletju. Sprva so imela le vlogo darila duhovnikom cerkve ali templja in so bila ob tej priložnosti posvečena. Postopoma se je ta običaj razširil – gospodinje so jajca dajale služabnikom, na božični večer pa so jajca postala miloščina za revne. V 17. stoletju so jih na primer otroci skupaj s sadjem ali pecivom začeli dobivati ​​od botrov ali učiteljev. V tem času se je pojavila tudi tradicija dajanja jajc kolednikom kot nagrado za tako imenovano tepežkanje dekleta z bičem, kot smo ga vajeni danes.

Jajc za kolednike sprva niso barvali in so jih dajali surova, krašenje jajčnih lupin kot tako pa lahko zasledimo že v prazgodovini, okrašena jajca pa so se pojavila tudi v starem Egiptu, Perziji ali Sumerju, kjer so jih polagali v grobnice. Obarvana jajca so polagali v grobnice mrtvih kot simbol prehoda iz zemeljskega življenja v svet mrtvih – jajce v grobu je predstavljalo beg duše iz telesa.

Jajca so pogosto pobarvali rdeče, da bi spominjala na prelito kri Jezusa Kristusa, vendar je v primeru velikonočne pesmi ta barvita podoba dobila bolj vesel pomen - dekleta so rdeče pobarvana jajca prejela od fantov, ki so jim bili všeč. Rumena jajca naj bi spominjala na legendo o Kristusovem potovanju, na katerem je jajčne lupine spremenil v zlato, hkrati pa naj bi se nanašala na sonce, žito ali med. Modra barva je označevala upanje, saj je simbolizirala sveto vodo, zelena pa je bila barva narave in pomladi. Ob koledovanju so vedno dajali polna jajca, sodobna varianta so votla pisana jajca. Poleg tega so danes pobarvana kokošja jajca deloma nadomestila čokoladna jajca in celo umetna jajca pri dekoraciji doma in vrta.

V preteklosti je imelo barvanje jajc še en zanimiv in predvsem praktičen pomen. V 40-dnevnem postu, ki se konča na belo soboto, poleg mesa in mlečnih izdelkov niso bila dovoljena niti jajca. Te so se ves ta čas seveda kopičile, spomladi pa se lega kokoši poveča. Jajca so zato v pustnem času kuhali, da so jim podaljšali rok trajanja, da so zdržala do ponovne uporabe. In ravno barvanje jajc je pomagalo ločiti kuhana jajca od svežih.

Dandanes lahko srečate veliko tehnik okraševanja jajc. Med najpreprostejšimi metodami sta poleg okraševanja z nalepkami, enobarvno barvanje in barvanje jajc z voskom. Ti načini dekoracije so tudi najbolj uporabljeni zaradi relativno enostavne izvedbe. Priljubljen je tudi nekoliko zahtevnejši večbarvno okraševanje ali jedkanje že pobarvanih jajc. Najzahtevnejši tehniki okraševanja jajc sta žica in strganje jajc ali lepljenje s slamo.