
Avtor:
24.11.2023
Listje - grabiti ali ne grabiti?
S prihodom jeseni se pojavi dilema, ali grabiti listje ali ne. S tem vprašanjem se vsako leto ne ukvarjamo samo mi, ampak tudi številni drugi vrtnarji, katerih mnenja se pogosto razlikujejo. Pridite in preverite, kakšne so možnosti.
Letne stiske s kupom listja
Vsak vrtnar si med pripravo vrta na zimo predstavlja neskončne plasti listja, ki jih mora obdelati. In zato bi najraje pustil vse tako, kot je narava uredila. Toda ali bi bila to dobra odločitev?
Začnimo s situacijo, ko pustimo, da vse miruje. Listje je odpadlo, zima prihaja in listje še vedno leži, kot je narava uredila. Pod njegovim pokrovom se začnejo odvijati procesi, med katerimi listi zadržujejo vlago v tleh in jo varujejo pred zmrzovanjem. Ob tem se sproščajo vitamini in druge pomembne snovi, ki pomagajo pri pognojevanju trate. Na ta način lahko preprečimo tudi plevel, ki se sicer skuša razrasti na nezaželenih mestih. Pozimi lahko svoj dom v listih najdejo žuželke, ježi ali ličinke in gosenice metuljev ter razni škodljivci in bolezni, ki se lahko po zimi lotijo naših rastlin. Spomladi se vsa narava začne prebujati in veselimo se cvetočega vrta, zelenih dreves in tudi lepo zelene in zdrave trate. Žal bomo pogosto soočeni z mokrim listjem, ki bo tvorilo gnilobo, ki jo bo zelo težko požeti, sčasoma pa bomo odkrili trato, pod katero bodo zaradi pomanjkanja svetlobe ostale le pleše.
In kako je videti druga različica zgodbe? Vse listje je že odpadlo in vržemo se v pošteno grabljenje. Listje bodisi sežgemo bodisi odnesemo na biološke odpadke. Spomladi nas čaka trata brez dela, že pripravljena na naslednjo rastno sezono. Lahko ji pomagamo s substratom za trato, ki bo izboljšal kakovost tal.
In kako združiti ti dve dejavnosti? Listje pograbite, za lažje delo uporabite puhalnike ali sesalnike, da trate čez zimo ne obremenjujete, vendar ne sežigajte in ne odnašajte na biološke odpadke. Podatki so lahko primeren pomočnik pri kompostiranju. Za kompost so primerni listi poljubnega sadnega drevja, okrasnih grmovnic ali na primer javorjev, ki se hitro razgradijo. Nasprotno pa je pri orehih in hrastu opaziti počasnejši proces razgradnje. Lahko se uporablja tudi kot zastirka korenin dreves ali občutljivejših grmovnic, estetsko funkcijo pa bolje zagotovi z mulčenjem z lubjem.
Gibanja na svežem zraku ni nikoli dovolj
Čeprav kopanje ni ravno priljubljena dejavnost, se mu splača posvetiti čas. Nagrajeni bomo s čudovito zelenico in gibanjem na svežem zraku, ki ga je zadnja leta žal vedno manj.
Povezani članki

30.07.2025
Zakaj živalim dajati vitaminske dodatke?
Vitamini so ključni za pravilno delovanje organizma – vplivajo na presnovo, razvoj, rast in odpornost proti boleznim. Pri rejnih živalih imajo poleg tega neposreden vpliv na proizvodnost. Delimo jih na v vodi topne vitamine (B, C) in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K). Skupaj si pobližje oglejmo to tematiko.
Preberi članek
29.07.2025
Pot mleka od krave do trgovine
Mleko je običajen del naše prehrane, vendar je njegova pot od krave do škatle na polici daljša, kot se zdi. Mleko ne pridobivamo samo od krav, temveč tudi od koz, ovc in bivolov. Vsaka vrsta mleka ima svojo sestavo in lastnosti – na primer kozje mleko je primerno tudi za nekatere ljudi z laktozno intoleranco. Najpogosteje pa se srečamo s kravjim mlekom, zato si oglejmo, kako poteka njegova predelava.
Preberi članek
28.07.2025
Inteligenca domačih živali
Misliš, da prašič prepozna svoje ime? Da krava v čredi prepozna svojo prijateljico? Da lahko nekatere domače živali ubogajo podobno kot pes? In kaj pa kokoši – ali res imajo ptičji mozeg? Vsaka žival je inteligentna na svoj način, a na splošno velja, da so veliko pametnejše, kot si pogosto mislimo. Poglejmo si nekaj primerov.
Preberi članek