Katere so vrste medu?

Med je blagodejno živilo, ki ga čebele pridelajo iz nektarja cvetlic ali medene rose. Obstaja veliko vrst medu, ki se razlikujejo po okusu, barvi, aromi in sestavi glede na poreklo – ali gre za cvetlični ali manov med. Pridite in preverite, za kaj je med primeren, in spoznajte njegove najpogosteje uporabljane, a tudi posebne vrste.

Cvetlični med

Cvetlični med, znan tudi kot nektar, izdelujejo čebele iz nektarja cvetlic. Ta med je ponavadi svetlejše barve in slajšega okusa, vendar se razlikuje glede na vrsto cvetov, s katerih čebele zbirajo nektar. Cvetlični med tudi hitreje kristalizira. To je posledica sestave medu, ki vsebuje večjo količino enostavnih sladkorjev, kot sta glukoza in fruktoza.

Akacijev med je svetel, skoraj prozoren in blagega sladkega okusa. Priljubljen je tudi zaradi arome in okusa po akacijevih cvetovih. Akacijev med ima visok delež fruktoze, zato počasi kristalizira in dolgo ostane tekoč.

Lipov med je razmeroma redka, a zelo priljubljena vrsta. Je svetle do jantarne barve in izrazitega okusa po lipi. Pogosteje ga najdemo v kombinaciji z lipovim medom.

Med oljne ogrščice je lepo rumene barve, vendar zelo hitro kristalizira. Zato se čebelarji pogosto poslužujemo paše, to je predelave medu v fino kristalno maso.

Zelo pogosta vrsta medu je med iz travniškega cvetja, ki vsebuje več rastlin. Zato ga imenujemo tudi poliflorni (večvrstni) med. Ta vrsta je izbrana že v drugi polovici maja in je zelo sladkega okusa. Kristalizacija se pojavi v nekaj dneh ali tednih.

Med medu

Manov med, uporabnikom bolj poznan kot gozdni med, je pridelan iz medu, sladke tekočine, ki jo proizvajajo listne uši in druge žuželke, ki se hranijo s sokovi dreves. Med medu je temnejši, pogosto celo črn in za razliko od cvetličnega ostane zelo dolgo v tekoči obliki. Kakovost medu prepoznate po izrazitejšem okusu, aromi in večji vsebnosti mineralov. Slabost je slabša prebavljivost.

Medeno roso pridobivajo iz dveh vrst dreves – listavcev in iglavcev. Najpogosteje se srečujemo z medom smreke in jelke.

Posebne vrste medu

Med manj običajne medove bi lahko uvrstili na primer manuka med, ki prihaja iz cvetov grma manuke, ki ga najdemo predvsem na Novi Zelandiji. Ta redka vrsta se prideluje le nekaj tednov na leto, ko grmi cvetijo (od novembra do januarja). Znan je po antibakterijskih in antioksidativnih učinkih, ki jih povzroča prisotnost snovi metilglioksal. Med ima izrazit okus z grenkim pridihom.

Sivkin med je priljubljen zaradi nežnega, cvetličnega okusa in arome. Barva je svetlo rumena do svetlo jantarna. Ta med se pogosto uporablja v gastronomiji, cenjen pa je tudi zaradi svojih antioksidativnih in protiglivičnih lastnosti.

Med je nenadomestljiv naravni izdelek, ki ponuja širok spekter zdravilnih učinkov in okusa. Vsaka vrsta je izjemna s svojimi edinstvenimi lastnostmi in kasnejšo uporabo. Zato vsekakor ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu.

Povezani članki

30.01.2026

Kako prepoznati brejost pri samici zajca?

Želite razširiti svojo rejo zajcev, vendar niste prepričani, ali je samica res breja? Pravilno prepoznavanje brejosti je pomembno ne le za načrtovanje reje, temveč predvsem za zagotavljanje ustrezne oskrbe bodoči materi.

Preberi članek

30.01.2026

Kako odvaditi mačko od skakanja na zabranjena mesta?

Mačke to ne rade namjerno "iz inata" – jednostavno slijede svoj instinkt. Privlače ih uzvišena mesta, jer odatle imaju bolji pregled i osjećaju se sigurnije. Također ih privlači sve novo i zanimljivo: miris hrane, topli i mirni kutovi, mekane površine ili atraktivan pogled kroz prozor. Kada u domu postoji nešto što im se čini kao odlična prilika za istraživanje, obično jednostavno ne mogu odoljeti.

Preberi članek

30.01.2026

Je li potrebno pratiti produktivnost peradi?

Hranjenje peradi danas nije samo o tome da kokoši nose jaja, a pilići rastu. Bilo da imate nekoliko kokoši u vrtu ili veći uzgoj, praćenje proizvodnje ima veliki značaj. Pomaže vam razumjeti kako se vašim životinjama da, imaju li odgovarajuće uvjete i ispunjava li uzgoj svoj cilj. Produktivnost izravno govori o zdravlju, dobrobiti i ekonomiji uzgoja.

Preberi članek