Kako pobrati in predelati pridelek?

Še preden se lotite priprave plodov, morate vedeti, kdaj je idealen čas za obiranje posameznih pridelkov. Te naj bodo pobrane v optimalni fazi zrelosti, zato bodite pozorni na barvo, velikost in trdoto. Na primer, paradižnik mora biti ob obiranju popolnoma rdeč in mehak na dotik, medtem ko morajo biti kumare čvrste in temno zelene barve. 

Idealno je sadje obirati v suhem vremenu, da se izognete nevarnosti gnitja in plesni. Po obiranju je treba pridelek čim hitreje obdelati, da se kakovost plodov ne poslabša.

Sadje, kot so jabolka ali hruške, lahko hranite na hladnem in temnem več mesecev. Različne vrste sadja je mogoče tudi predelati na več načinov. Takšna idealna metoda je zamrzovanje, pri katerem se skoraj nič hranilnih snovi ne izgubi. Potem lahko tako zamrznjeno sadje jeste na primer v torti.

Druga možnost je sušenje, ki je tudi eden najbolj zdravih načinov konzerviranja sadja. Po sušenju vse skupaj dajte v posodo, ki jo je mogoče zapreti, da preprečite širjenje plesni. 

Konzerviranje je ena naših zelo priljubljenih metod predelave. Oprano in pripravljeno sadje naložimo v kozarce, nato vse skupaj prelijemo z raztopino, največkrat z vodo in sladkorjem. Ne smemo pozabiti na proizvodnjo domačih džemov in marmelad. 

Obiranje sadja je tudi odličen način predelave pridelkov. Nastali sok je poln vitaminov in odličnega okusa. Če se lotite izdelave domačega jabolčnika, boste zagotovo potrebovali drobilnik in stiskalnico za sadje.

Tako kot se predeluje sadje, se predeluje tudi zelenjava. Dobro očiščene korenovke, kot so korenje, zelena ali krompir, lahko shranite v kleti. Če bi se radi lotili zamrzovanja, se temu izognite predvsem pri zelenjavi, ki vsebuje veliko vode, na primer pri kumaricah, redkvicah ali zeleni solati. Po odtajanju bi izgubili konsistenco in okus. 

Za predelavo zelenjave se vedno bolj uporablja tudi metoda fermentacije (domača fermentacija), ki našemu telesu olajša prebavo zelenjave. Tako ni treba pripraviti le zelja, odlična je tudi fermentirana zelenjava, kot so cvetača, koleraba, brokoli, tudi korenje in redkvice. Za domišljijo ni omejitev. Domačo fermentirano zelenjavo lahko nato uživate na primer kot prilogo za kosilo.

Če ste pridelali veliko število paradižnikov, poskusite narediti odličen domači kečap. 

Zelišča lahko sušimo, zamrznemo ali predelamo v zeliščna olja in pestilnike. Pri zamrzovanju pazite, da se zgodi hitro. Tako zelišča ohranijo svojo aromo in hranilne snovi.

Idealno je mletje  žitaric v moko ali mletje v mešanice za vaše živali. Nekatere vrste se lahko uporabljajo tudi za izdelavo domačih kosmičev stiskalnicami za žita. Koruzo oluščite in nato zamrznite, konzervirajte ali zmeljite v koruzni zdrob.  

Žetev in kasnejša predelava pridelka sta zamudni dejavnosti, ki pa nam prinašata veselje ob še eni uspešni sezoni. Zahvaljujoč različnim obdelavam posameznih pridelkov lahko zagotovimo njihovo polno kakovost skozi vse leto in jim tako podaljšamo obstojnost. Tako lahko v domačem pridelku uživamo tudi v mrzlih zimskih dneh.