Zakaj kokoši nesejo manj jajc?

Svetloba ima velik vpliv na nesnost. Kokoši najbolje nesejo v obdobju, ko so dnevi daljši. Ko se dnevi začnejo krajšati, se lahko nesnost naravno zmanjša. Rejci to najpogosteje opazijo jeseni in pozimi, spremembe v nesnosti pa se lahko pojavijo tudi pri dolgotrajno slabših svetlobnih razmerah v kokošnjaku.

Menjava perja je naraven proces, pri katerem kokoši menjajo perje. V tem obdobju njihovo telo porablja veliko energije za obnovo operjenosti, zato se nesnost pogosto izrazito zmanjša ali se za nekaj časa ustavi.

Menjava perja se najpogosteje pojavi ob koncu poletja in jeseni, lahko pa nastopi tudi v drugem obdobju. Kokoši so lahko videti manj urejene, izgubljajo perje in delujejo bolj utrujene. V tem času jim je priporočljivo zagotoviti mir, kakovostno krmo z dovolj beljakovinami in vitamini.

Na nesnost lahko vplivata tudi vreme in temperatura v kokošnjaku. Če je kokošim prevroče, lahko zaužijejo manj krme, več pijejo in na splošno varčujejo z energijo, kar se lahko pokaže kot padec nesnosti. V takem obdobju je pomembno, da jim zagotovite dovolj sveže vode, senco in dobro prezračen kokošnjak.

Težava pa je lahko tudi hud mraz. Če kokoši porabijo veliko energije za ogrevanje telesa, jim je lahko manj ostane za tvorbo jajc. Pozimi zato pomaga suh kokošnjak brez prepiha, kakovostna stelja, dovolj krme in reden dostop do vode, ki ne zmrzuje.

Kakovostna krma je osnova zdrave reje in dobre nesnosti. Kokoši potrebujejo uravnotežen krmni obrok, ki jim zagotovi dovolj energije, beljakovin, mineralov in drugih pomembnih snovi.

Če kokoši dobivajo predvsem ostanke iz kuhinje, premalo raznoliko krmo ali nimajo dostopa do grita in mineralnih dodatkov, se lahko to pokaže prav z nižjo nesnostjo. Pomemben je tudi kalcij, ki je potreben za tvorbo jajčne lupine.

Kokoši so občutljivejše, kot se morda zdi. Na nesnost lahko vpliva stres zaradi novega okolja, selitve, sprememb v jati, dodajanja novih kokoši, pogostega hrupa ali obiskov plenilcev v bližini kokošnjaka.

Težava je lahko tudi pomanjkanje prostora, pogosto vznemirjanje ali konflikti med kokošmi. Če se katera od kokoši v jati počuti ogroženo, se to lahko pokaže prav v njenem vedenju in nesnosti. Pomagajo lahko varen kokošnjak, dovolj velik izpust, mirno mesto za nesenje in dobro urejen prostor.

Nesnost se spreminja tudi s starostjo. Mlade nesnice začnejo nesti postopoma in njihova nesnost se sčasoma ustali. Največja nesnost je običajno pri mlajših kokoših, medtem ko starejše kokoši lahko nesejo manj jajc, pogosto pa so ta večja.

Bodite pozorni, če so kokoši apatične, hujšajo, imajo našopirjeno perje, manj jedo, se slabše gibljejo ali so na splošno videti utrujene. V takem primeru je priporočljivo preveriti kokošnjak, steljo, grede in tudi same kokoši. Ob sumu na bolezen je najbolje, da se obrnete na veterinarja.