Vročinski stres pri govedu: Kako ga prepoznati in pred njim zaščititi živali?

Na stopnjo toplotne obremenitve ne vpliva samo temperatura zraka. Pomembni so tudi njegova vlažnost, intenzivnost sončnega sevanja, pretok zraka in razmere v hlevu.

Prvi znaki vročinskega stresa se lahko pri govedu pojavijo že pri temperaturah od približno 21 do 25 °C. Še posebej občutljive so visoko produktivne krave molznice, katerih organizem med prebavljanjem krme in proizvodnjo mleka ustvarja veliko količino toplote. Večja kot je mlečnost krave, težje se v vročih dneh ohlaja.

Za ocenjevanje tveganja se zato pogosto uporablja temperaturno-vlažnostni indeks, označen kot THI. Ta poleg temperature upošteva tudi relativno vlažnost zraka. Rejec se zato ne bi smel ravnati samo po vrednosti, ki jo kaže termometer. Tudi na videz znosna temperatura je lahko za govedo zelo obremenjujoča, če je v hlevu vlažno in v njem ni pretoka zraka.

Ko se krava ne more znebiti odvečne toplote, njen organizem sproži naravne mehanizme ohlajanja. Žival začne hitreje dihati, bolj se znoji, poveča pa se tudi pretok krvi v bližini površine telesa. Hkrati zmanjša svojo aktivnost in poskuša poiskati hladnejše mesto.

Med najpogostejše znake vročinskega stresa spadajo:

• pospešeno ali oteženo dihanje,
• povečan vnos vode,
• zmanjšan vnos krme,
• zbiranje živali okoli napajalnikov,
• povečano slinjenje in znojenje,
• zmanjšana aktivnost in splošna brezvoljnost.

Pri močnem vročinskem stresu lahko krave dihajo z odprtim gobcem, iztegujejo vrat in molijo jezik iz gobca. Takšni znaki že pomenijo resno pregretje in zahtevajo hitro ukrepanje.

Pomemben pokazatelj je tudi vedenje celotne črede. Če večina živali dalj časa stoji, noče leči ali se zadržuje samo v enem delu hleva, so lahko drugi prostori prevroči ali nezadostno prezračeni.

Ena prvih posledic je običajno zmanjšanje mlečnosti. Krave med vročino zmanjšajo vnos krme, zato nimajo dovolj energije in hranilnih snovi za ohranjanje običajne proizvodnje mleka. Del razpoložljive energije poleg tega porabijo za ohlajanje organizma. Oslabljen organizem se hkrati težje upira okužbam, poslabša pa se lahko tudi stanje okončin in parkljev, saj pregrete krave pogosteje stojijo in manj počivajo.

Vročina lahko pomembno vpliva tudi na razmnoževanje. V toplih dneh so znaki gonitve pogosto manj izraziti, saj se živali manj premikajo. Posledica sta lahko slabša uspešnost oploditve in večje tveganje za zgodnjo izgubo brejosti.

Osnova preventive je zadostna količina sveže vode. Enako pomemben je pretok zraka. Naravno prezračevanje v brezvetrnih dneh morda ne zadostuje, zato se v hlevih uporabljajo ventilatorji. Ti morajo zrak usmerjati na mesta, kjer se živali najpogosteje zadržujejo.

Na pašniku mora imeti celotna čreda dostop do dovolj velikega senčnega prostora. Senco je treba zagotoviti tudi teletom v zunanjih hlevčkih. V vročih obdobjih je priporočljivo prilagoditi tudi krmljenje in dnevni režim. Večji del krmnega obroka ponudite zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje. Krmo redno potiskajte bližje živalim in preverjajte njeno svežino, saj se v toplem okolju hitreje segreva in kvari.

Premike živali, veterinarske posege in druge zahtevnejše dejavnosti načrtujte v hladnejšem delu dneva. Nepotrebno priganjanje črede ali dolgotrajno čakanje v prenatrpanem prostoru pred molziščem lahko toplotno obremenitev še dodatno poveča.

Pravilno zasnovana preventiva pomaga zaščititi zdravje in dobro počutje živali, ohraniti proizvodnjo mleka ter omejiti težave z razmnoževanjem. Zadostna količina vode, kakovostno prezračevanje, senčenje in ustrezno prilagojen dnevni režim lahko občutno zmanjšajo vpliv poletne vročine na celotno čredo.