Zakaj se prepelice med seboj kljuvajo in kako to preprečiti?

Eden najpogostejših vzrokov za konflikte je preveliko število prepelic na premajhnem prostoru. Če se ptice druga drugi ne morejo umakniti, se napetost med njimi povečuje. Sprva se lahko kaže le kot preganjanje, postopoma pa lahko ena prepelica začne načrtno napadati drugo, ki nima možnosti pobegniti ali se skriti.

Pomembna je tudi sestava skupine. Težave so pogostejše predvsem takrat, ko je skupaj preveč samcev. Ti lahko med seboj tekmujejo in hkrati pretirano nadlegujejo samice. Če se v skupini konflikti večkrat ponavljajo, je zato smiselno preveriti ne le velikost prostora, temveč tudi razmerje med samci in samicami.

Na vedenje prepelic pomembno vpliva tudi svetloba. Premočna, neposredna ali dolgotrajna osvetlitev lahko poveča njihovo aktivnost in razdražljivost ter s tem spodbuja agresivno vedenje. Težavne so lahko tudi nenadne spremembe – na primer nenaden vklop močne svetlobe po temi ali utripajoča svetloba.

Če se kljuvanje pojavi brez drugega očitnega razloga, je zato smiselno preveriti tudi režim osvetlitve. Prepelice ne smejo biti dolgotrajno izpostavljene močni svetlobi, morebitne spremembe osvetlitve pa je priporočljivo uvajati postopoma.

Kljúvanje in puljenje perja sta lahko povezana tudi z neuravnoteženo prehrano. Prepelice potrebujejo krmo, ki ustreza njihovi starosti in načinu reje ter vsebuje dovolj beljakovin, mineralov in drugih pomembnih hranil. Če določenih sestavin dalj časa primanjkuje ali če ptice nimajo dovolj krme, se lahko pojavijo nemir, puljenje perja in povečana agresivnost.

Pozornost namenite tudi samim krmilnikom. Tudi če je krme dovolj, lahko nastane težava, če vse prepelice do nje ne morejo udobno dostopati in morajo tekmovati za prostor ob krmilniku.

Prepelice so občutljive na spremembe okolja. Premestitev v drugo kletko, sprememba ureditve reje ali dodajanje novih ptic lahko poruši obstoječe odnose v skupini in povzroči konflikte. Še posebej problematična je lahko neposredna vključitev nove prepelice v že ustaljeno skupino.

Nove osebke je zato priporočljivo z drugimi seznanjati postopoma. Sprva so lahko ločeni s pregrado, tako da se ptice med seboj vidijo, vendar se ne morejo napadati. Šele nato lahko poskusite z njihovim združenjem. Če že pride do hujšega napada, je treba poškodovano prepelico ločiti od drugih. Če je mogoče jasno določiti napadalca, je priporočljivo začasno ločiti tudi njega. Kri ali odprta rana namreč lahko spodbudita nadaljnje kljuvanje, zato se lahko stanje hitro poslabša.