Najpogostejše napake začetnikov pri reji kokoši

Vrta običajno ne uporabljamo samo za rejo kokoši, temveč tudi za gojenje različnih cvetlic in pridelkov. Te želimo seveda zaščititi pred škodljivci, zato se pogosto uporabljajo različni pesticidi. Pri kokoših pa je potrebna previdnost. Če se prosto gibljejo po vrtu, lahko pridejo v stik s kemično obdelano travo, rastlinami ali zemljo.

Pozorni bodite tudi pri zatiranju miši in drugih glodavcev. Če kokoš kljune zastrupljeno miš, je to zanjo lahko usodno. Na vrtu zato raje uporabljajte varnejše načine zaščite, da svojih kokoši ne boste po nepotrebnem ogrožali.

Najboljša preventiva pred različnimi boleznimi je redno spremljanje zdravstvenega stanja kokoši. Bodite pozorni na spremembe v vedenju, videzu in nesnosti. Med pogoste opozorilne znake spadajo nenaden padec proizvodnje jajc, izguba telesne teže, apatija, slabša kakovost perja ali nenavaden iztrebek.

Pravilno diagnozo lahko vedno postavi le veterinar, ki predlaga nadaljnje ukrepe. Nekatere zdravstvene težave je mogoče uspešno zdraviti, druge pa so lahko za celotno jato resnejše. Redni pregledi in preventiva so zato ključnega pomena.

Če doma pozabimo ponoči zakleniti vrata, se običajno ne zgodi nič. Če pa pozabite zapreti kokošnjak, so lahko posledice veliko hujše. Ponoči so aktivni plenilci, kot so lisice, kune in podgane, ki lahko zlahka pridejo do kokoši.

Kokoši ponoči slabo vidijo in se ne znajo učinkovito braniti. Zato je pomembno, da kokošnjak vsak večer dobro zaprete. Če vas skrbi, da bi na to pozabili, so lahko praktična rešitev avtomatska vratca za kokošnjak.

Združevanje kokoši različnih starosti brez postopnega navajanja ni priporočljivo. Mlade in starejše kokoši imajo lahko različne potrebe po krmi, starejše pa lahko mlajše napadajo. Če želite v jato dodati nove kokoši, jih najprej ločite, na primer z ograjo, da se postopoma navadijo druga na drugo.

Težava je lahko tudi premajhen kokošnjak ali prenatrpan izpust. Če so kokoši pod stresom, to negativno vpliva na njihovo zdravje in nesnost. Ob pomanjkanju prostora lahko postanejo bolj agresivne, začnejo se kljuvati in znesejo manj jajc.

Zanemarjena higiena spodbuja razmnoževanje bakterij, parazitov in okužb. Osnovno čiščenje kokošnjaka je treba izvajati redno, idealno enkrat tedensko. Zamenjajte nastilj, očistite gnezda ter operite napajalnike in krmilnike.

Redno preverjajte tudi stene, kjer se lahko skrivajo rdeče pršice ali drugi paraziti. Temeljitejše čiščenje in razkuževanje kokošnjaka je priporočljivo opraviti večkrat letno.

Ne zanemarjajte niti čistoče vode. Napajalniki morajo biti vedno čisti, voda pa sveža. Zagotavljanje čiste in vedno dostopne vode je eden od temeljev zdrave reje kokoši.

To, kaj kokoši jedo, je zelo pomembno. Dejstvo, da so jih včasih pogosto hranili predvsem z ostanki iz kuhinje, še ne pomeni, da je to zanje idealno. Neuravnotežena ali nekakovostna krma lahko povzroči tanjše jajčne lupine, slabšo nesnost in zdravstvene težave.

Osnova naj bo kakovostna krma za nesnice. To lahko dopolnite z vitamini in minerali glede na potrebe jate in letni čas.

Krmo shranjujte na suhem mestu ter jo zaščitite pred glodavci, vlago in plesnijo.