Kanibalizem pri perutnini: zakaj nastane in kako ga preprečiti?

Kanibalizem običajno nima samo enega vzroka. Pogosto gre za kombinacijo stresa, neprimernih pogojev, pomanjkanja prostora ali slabe prehrane.

Eden najpogostejših razlogov je preveliko število živali na majhnem prostoru. Podobno lahko vpliva tudi pomanjkanje prostora pri krmilnikih in napajalnikih.

Veliko vlogo ima tudi prehrana. Pomanjkanje beljakovin, mineralov, vitaminov, vlaknin ali nekaterih aminokislin lahko prispeva k kljuvanju perja in agresivnemu vedenju. Perutnina potrebuje uravnoteženo krmno mešanico in dovolj čiste vode.

Agresivnost v jati lahko poveča tudi premočna osvetlitev. Drug pogost sprožilec je dolgčas. Kokoši po naravi rade brskajo, kljuvajo, iščejo hrano in raziskujejo okolico. Če so dolgo zaprte brez spodbud, lahko začnejo svojo energijo sproščati na drugih članih jate. Pomagajo lahko izpust, prostor za prašno kopel, grede, obešena zelenjava ali druga popestritev okolja.

Tveganje predstavljajo tudi manjše poškodbe. Ko se pojavi kri, lahko pritegne pozornost drugih kokoši. Zato je pomembno, da poškodovane živali pravočasno ločite, oskrbite in jih vrnete nazaj šele takrat, ko so v redu.

Osnova preventive je dovolj prostora. Jata ne sme biti prenatrpana, vsaka kokoš pa mora imeti možnost dostopa do krme, vode in prostora za počitek. Če se kokoši stiskajo, borijo za krmo ali se nimajo kam umakniti, se tveganje za agresivnost poveča.

Pomembna je tudi čistoča kokošnjaka. Redno menjajte steljo, čistite gnezda, preverjajte grede in spremljajte, ali se v kokošnjaku pojavljajo zajedavci. Nelagodje, srbenje ali razdražena koža lahko vodijo do nemira in kljuvanja.

Ko opazite krvavo poškodbo, močno kljuvanje ali agresivnega osebka, ukrepajte hitro. Poškodovano kokoš ločite od jate, da si lahko v miru opomore. Prav tako je priporočljivo začasno ločiti izrazito agresivno žival, če večkrat napada druge.

Če se težava ponavlja, poslabšuje ali so poškodbe resne, se je najbolje posvetovati z veterinarjem. Kanibalizem je lahko povezan tudi z zdravstveno težavo, zajedavci ali dolgotrajno neustreznimi pogoji.

Ob prvih znakih kljuvanja lahko pomaga tudi poseben sprej proti kljuvanju in kanibalizmu, ki oteži oziroma naredi napadanje perja ali poškodovanih mest manj privlačno. Pomembno pa je, da ga razumemo kot dodatek k celostni oskrbi. Vedno je treba hkrati odpraviti tudi vzrok težave, na primer stres, pomanjkanje prostora ali neprimerne pogoje reje.

Pri preprečevanju kanibalizma lahko pomagajo tudi primerni pripomočki za rejo. Praktični krmilniki in napajalniki izboljšajo dostop do krme in vode, izpusti perutnini zagotovijo več prostora, kakovostna stelja pa pomaga ohranjati kokošnjak suh in čist. Prav pridejo lahko tudi vitaminski in mineralni dodatki, grit, kalcij ali sredstva proti zajedavcem.

Kanibalizem pri perutnini je opozorilni znak, da v jati nekaj ni v redu. Najpogosteje je povezan s stresom, pomanjkanjem prostora, slabo prehrano, dolgčasom, premočno osvetlitvijo ali poškodbo katere od živali.

Najboljša preventiva je dovolj prostoren in čist kokošnjak, kakovostna krma, stalen dostop do vode, mirno okolje in redno preverjanje zdravstvenega stanja jate. Prej ko težavo opazite, več možnosti imate, da preprečite njeno širjenje in ohranite perutnino v dobri kondiciji.