Kako hraniti živali jeseni? Pripravite jih na hladnejše obdobje

Ob koncu poletja je dobro vsaki živali nameniti nekoliko več pozornosti. Ima optimalno telesno težo? Ali izgublja težo? Se giblje brez težav in deluje zdravo? Redno spremljanje telesne kondicije omogoča, da težavo odkrijete še preden se poveže z večjimi energijskimi potrebami zaradi hladnega vremena.

Jesen je hkrati obdobje večje vlažnosti in blata. Zato se splača preverjati tudi parklje in kopita ter živalim zagotoviti možnost zadrževanja na suhi podlagi. Dolgotrajno mokro okolje lahko prispeva k težavam z okončinami in splošnemu nelagodju. Pozornost namenite tudi kašlju, izcedku iz nosu, apatiji ali drugim spremembam v vedenju. Vsakodnevni stik z živalmi je pogosto najboljša priložnost, da manjšo težavo pravočasno opazite.

Glede na posamezno vrsto živali in način reje je lahko del jesenske oskrbe tudi nadzor nad zajedavci. Morebitno razglistenje ali druge veterinarske posege pa je priporočljivo izvajati ciljno, glede na dejanske potrebe in priporočilo veterinarja.

Zelena paša je lahko na začetku jeseni še vedno videti privlačna, vendar se njena hranilna vrednost postopoma zmanjšuje. Z nižjimi temperaturami živali potrebujejo tudi več energije za vzdrževanje telesne temperature. Zato je pomembno redno spremljati njihovo kondicijo in vnos krme ter po potrebi začeti z dodatnim krmljenjem.

Osnova naj bo kakovostna voluminozna krma, primerna za posamezno vrsto živali. Seno ali silaža morata biti pravilno shranjena, brez plesni in znakov kvarjenja. Po potrebi lahko krmni obrok dopolnite z ustrezno energijsko krmo ter mineralnimi ali vitaminskimi dodatki. Univerzalnega obroka pa ni – ovce imajo drugačne potrebe kot koze, govedo ali prašiči, pomembni pa so tudi starost, kondicija in proizvodna usmerjenost živali.

Začetek jeseni je zato primeren čas tudi za preverjanje zalog. Bolje je že zdaj ugotoviti, da sena za zimo ne bo dovolj, kot pa to reševati takrat, ko paša praktično ne bo več uporabna.

Mraz sam po sebi za številne rejne živali ni nujno največja težava. Bolj problematična je kombinacija nizkih temperatur, vetra in vlage. Zato morajo imeti živali možnost, da se umaknejo v suh prostor, zaščiten pred dežjem in vetrom.

Še pred jesenskim deževjem preglejte hleve, nadstreške, kokošnjake in druge prostore za nastanitev živali. Preverite streho, netesnosti in mesta, kjer bi lahko voda pronicala v notranjost. Prostor mora biti zaščiten pred prepihom, hkrati pa dobro prezračen. Popolno zapiranje vseh odprtin ni rešitev – nezadostno kroženje zraka lahko povzroči kopičenje vlage in poslabšanje kakovosti okolja.

Pomembno vlogo ima tudi nastilj. Ostati mora suh, umazane ali premočene dele pa je treba redno odstranjevati. Ob prihodu hladnejšega obdobja se zato splača imeti dovolj veliko zalogo slame, lesnih oblancev ali drugega materiala, ki ga običajno uporabljate.

Poleti napajalnike samodejno pogosteje preverjamo, saj nas visoke temperature k temu neposredno spodbujajo. Jeseni pa pomen vode ne upada. Živali morajo imeti ves čas dostop do zadostne količine čiste in sveže vode, napajalnike pa je treba redno preverjati. S prvimi mrzlimi nočmi se pojavi tudi nevarnost zmrzovanja vode.

Zato je prav zdaj primeren čas, da preverite napajalni sistem in po potrebi pripravite rešitev proti zmrzovanju, še preden temperature dejansko padejo pod ničlo.

Jesensko vreme lahko hitro preseneti. Nekaj toplih dni lahko hitro zamenjajo dež, močan veter ali prva izrazitejša ohladitev. Zato se splača vnaprej zagotoviti dovolj krme, nastilja in drugih osnovnih potrebščin. Če so nekateri sistemi v hlevu odvisni od električne energije, je dobro razmisliti tudi o postopku v primeru izpada elektrike.

Priprava na jesen pri tem ne pomeni nujno velikih sprememb čez noč. Pogosto je dovolj, da pravočasno preverite nekaj osnovnih stvari – kondicijo živali, kakovost krme, zaloge, stanje nastanitvenih prostorov in dostop do vode. Tako bo prehod v hladnejše obdobje mirnejši ne le za živali, temveč tudi za samega rejca.