Ali lahko vplivamo na nesnost kokoši nesnic?

Začetniki v reji perutnine vedno nestrpno pričakujejo prva jajca. Pri nakupu pa je pomembno upoštevati starost kokoši. Začetek nesnosti je odvisen tudi od genetske zasnove kokoši. Če kupite mlado kokoš, ki še ni dosegla primerne starosti za nesenje, boste morali na jajca še počakati. V tem obdobju imajo pomembno vlogo tudi pogoji reje in prehrana. To fazo je treba pustiti, da se odvije naravno – če kokoši začnejo prehitro nesti, bodo jajca majhna, njihov organizem pa hitro izčrpan.

Začetek nesnosti se razlikuje predvsem glede na pasmo. Lažje in pritlikave pasme, kot so češka lisasta kokoš, leghorn, serama, bradate kokoši ali ohiki, začnejo nesti že po 5 mesecih. Srednje težke pasme, kot so hempšírka, plymouth, rodajlenka ali sasexka, začnejo nesti pri približno 6 mesecih. Težke pasme, kot sta kočinka in brahma, začnejo nesti okoli 9. meseca. Najdlje pa zorijo bojne pasme, kot sta asilka ali malajka, ki dosežejo spolno zrelost šele po 9 mesecih.

Če vaša kokoš ne nese jajc ali pa le minimalno, obstaja velika verjetnost, da je v kokošnjaku prisotna bolezen. Ena najpogostejših bolezni je kokcidioza, parazitska bolezen, ki povzroča drisko in dehidracijo. Podobno se kaže tudi bakterijska okužba – salmoneloza. Med najpogostejše bolezni dihal sodi infekcijski bronhitis, nesnost pa lahko zmanjšajo tudi paraziti, kot je kokošji pršič.

Če sumite, da je z vašo perutnino kaj narobe ali pa se želite preventivno pripraviti, lahko več preberete v članku „Kako prepoznati, da je kokoš bolna?“. Bolezni lahko preprečite z rednimi pregledi, čiščenjem in dezinfekcijo kokošnjaka, kar preprečuje širjenje bolezni in pojav zajedavcev.

Če kokošim nesnicam dajemo nekakovostno in neuravnoteženo hrano, se bo njihovo zdravje in nesnost poslabšala. Pomembno je, da jim zagotovimo zadosten vnos beljakovin, kalcija in drugih hranil. Pozimi jim koristi hrana z visoko energijsko vrednostjo, ki jim pomaga ohranjati toploto in zagotavlja potrebno energijo.

Če vaša kokoš ne nese jajc ali pa le minimalno, obstaja velika verjetnost, da je v kokošnjaku prisotna bolezen. Ena najpogostejših bolezni je kokcidioza, parazitska bolezen, ki povzroča drisko in dehidracijo. Podobno se kaže tudi bakterijska okužba – salmoneloza. Med najpogostejše bolezni dihal sodi infekcijski bronhitis, nesnost pa lahko zmanjšajo tudi paraziti, kot je kokošji pršič.

Če sumite, da je z vašo perutnino kaj narobe ali pa se želite preventivno pripraviti, lahko več preberete v članku „Kako prepoznati, da je kokoš bolna?“. Bolezni lahko preprečite z rednimi pregledi, čiščenjem in dezinfekcijo kokošnjaka, kar preprečuje širjenje bolezni in pojav zajedavcev.

Če kokošim nesnicam dajemo nekakovostno in neuravnoteženo hrano, se bo njihovo zdravje in nesnost poslabšala. Pomembno je, da jim zagotovimo zadosten vnos beljakovin, kalcija in drugih hranil. Pozimi jim koristi hrana z visoko energijsko vrednostjo, ki jim pomaga ohranjati toploto in zagotavlja potrebno energijo.

Osnova prehrane perutnine je mešanica krmil ali zdroba (mešanica zdrobljenih žit, stročnic, semen in drugih sestavin v pravilnem razmerju). To lahko pripravite tudi doma, vendar je pomembno, da se predhodno dobro poučite, koliko posameznih sestavin je potrebno. Prav tako ne smemo pozabiti na beljakovine in kalcij, ki jih lahko kokošim dodajamo tudi v obliki prehranskih dopolnil. A pazite – prevelike količine vitaminov lahko škodijo! Kako in kdaj jih pravilno dodajati, lahko izveste v našem članku „Vitamini za perutnino“.