Slinavka in parkljavka
Pavel Frček

Avtor: Pavel Frček

18.06.2025

Slinavka in parkljavka

V medijih se vse pogosteje pojavljajo informacije o bližajočem se izbruhu bolezni SLAK. Gre za virusno bolezen, ki prizadene vse parkljarje – mednje spadajo na primer govedo, ovce, koze, prašiči, bivoli in tudi druge prostoživeče živali. V tem članku najdete pregled najpomembnejših informacij o tej bolezni.

Simptomi

V zgodnji fazi bolezni se pri okuženih živalih pojavijo apatija, vročina, zmanjšana proizvodnja mleka in manjši vnos krme. Kmalu zatem se začnejo pojavljati mehurji, napolnjeni s tekočino – v ustni votlini, na okončinah in na vimenu. Približno po enem dnevu mehurji počijo in se spremenijo v odprte boleče razjede. Zaradi teh ran živali šepajo, imajo težave s hranjenjem in močno slinijo – od tod tudi ime bolezni: slinavka in parkljavka. Pri prašičih se mehurji najpogosteje pojavijo na nogah, pri govedu pa so najopaznejši v ustni votlini.

Nalezljivost

Slinavka in parkljavka je izjemno nalezljiva bolezen z zelo visoko obolevnostjo, vendar nizko smrtnostjo. Prenaša se na dva načina – neposredno z stikom med okuženimi živalmi ali posredno preko prevoznih sredstev, orodja, oblačil ali živalskih proizvodov. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje zraka, ki vsebuje virus. Virus se lahko po zraku širi tudi na desetine kilometrov – zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah. Največ virusnih delcev v zrak izločajo prašiči. Bolezen ni prenosljiva na ljudi.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba – torej čas med okužbo in pojavom prvih simptomov – znaša od 1 do 14 dni, najpogosteje pa med 2 in 6 dni. Pomembno je vedeti, da okužena žival začne virus izločati že dva dni, preden se pojavijo prvi klinični znaki. V mleku je virus lahko prisoten celo štiri dni pred izbruhom simptomov. Zato je ob sumu na okužbo treba žival takoj izolirati. Če okužena žival ostane med ostalimi, se lahko bolezen hitro razširi na celotno čredo.

Preventiva in zdravljenje

Najboljša preventiva je dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, zlasti izogibanje stikom med živalmi iz različnih čred – podobno kot pri pandemiji covida pri ljudeh. Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljavki je v Evropski uniji prepovedano. Specifičnega zdravljenja za to bolezen ni. Edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja je usmrtitev vseh dovzetnih živali v žarišču okužbe in v zaščitnem območju okoli njega. (Žarišče okužbe je kraj, kjer je bila potrjena okužba; zaščitno območje obsega območje v radiju 3–10 km okoli tega žarišča.)

Povezani članki

Kako prepoznati brejost pri samici zajca?

30.01.2026

Kako prepoznati brejost pri samici zajca?

Želite razširiti svojo rejo zajcev, vendar niste prepričani, ali je samica res breja? Pravilno prepoznavanje brejosti je pomembno ne le za načrtovanje reje, temveč predvsem za zagotavljanje ustrezne oskrbe bodoči materi.

Preberi članek
Kako odvaditi mačko od skakanja na zabranjena mesta?

30.01.2026

Kako odvaditi mačko od skakanja na zabranjena mesta?

Mačke to ne rade namjerno "iz inata" – jednostavno slijede svoj instinkt. Privlače ih uzvišena mesta, jer odatle imaju bolji pregled i osjećaju se sigurnije. Također ih privlači sve novo i zanimljivo: miris hrane, topli i mirni kutovi, mekane površine ili atraktivan pogled kroz prozor. Kada u domu postoji nešto što im se čini kao odlična prilika za istraživanje, obično jednostavno ne mogu odoljeti.

Preberi članek
Je li potrebno pratiti produktivnost peradi?

30.01.2026

Je li potrebno pratiti produktivnost peradi?

Hranjenje peradi danas nije samo o tome da kokoši nose jaja, a pilići rastu. Bilo da imate nekoliko kokoši u vrtu ili veći uzgoj, praćenje proizvodnje ima veliki značaj. Pomaže vam razumjeti kako se vašim životinjama da, imaju li odgovarajuće uvjete i ispunjava li uzgoj svoj cilj. Produktivnost izravno govori o zdravlju, dobrobiti i ekonomiji uzgoja.

Preberi članek