Slinavka in parkljavka
Pavel Frček

Avtor: Pavel Frček

18.06.2025

Slinavka in parkljavka

V medijih se vse pogosteje pojavljajo informacije o bližajočem se izbruhu bolezni SLAK. Gre za virusno bolezen, ki prizadene vse parkljarje – mednje spadajo na primer govedo, ovce, koze, prašiči, bivoli in tudi druge prostoživeče živali. V tem članku najdete pregled najpomembnejših informacij o tej bolezni.

Simptomi

V zgodnji fazi bolezni se pri okuženih živalih pojavijo apatija, vročina, zmanjšana proizvodnja mleka in manjši vnos krme. Kmalu zatem se začnejo pojavljati mehurji, napolnjeni s tekočino – v ustni votlini, na okončinah in na vimenu. Približno po enem dnevu mehurji počijo in se spremenijo v odprte boleče razjede. Zaradi teh ran živali šepajo, imajo težave s hranjenjem in močno slinijo – od tod tudi ime bolezni: slinavka in parkljavka. Pri prašičih se mehurji najpogosteje pojavijo na nogah, pri govedu pa so najopaznejši v ustni votlini.

Nalezljivost

Slinavka in parkljavka je izjemno nalezljiva bolezen z zelo visoko obolevnostjo, vendar nizko smrtnostjo. Prenaša se na dva načina – neposredno z stikom med okuženimi živalmi ali posredno preko prevoznih sredstev, orodja, oblačil ali živalskih proizvodov. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje zraka, ki vsebuje virus. Virus se lahko po zraku širi tudi na desetine kilometrov – zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah. Največ virusnih delcev v zrak izločajo prašiči. Bolezen ni prenosljiva na ljudi.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba – torej čas med okužbo in pojavom prvih simptomov – znaša od 1 do 14 dni, najpogosteje pa med 2 in 6 dni. Pomembno je vedeti, da okužena žival začne virus izločati že dva dni, preden se pojavijo prvi klinični znaki. V mleku je virus lahko prisoten celo štiri dni pred izbruhom simptomov. Zato je ob sumu na okužbo treba žival takoj izolirati. Če okužena žival ostane med ostalimi, se lahko bolezen hitro razširi na celotno čredo.

Preventiva in zdravljenje

Najboljša preventiva je dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, zlasti izogibanje stikom med živalmi iz različnih čred – podobno kot pri pandemiji covida pri ljudeh. Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljavki je v Evropski uniji prepovedano. Specifičnega zdravljenja za to bolezen ni. Edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja je usmrtitev vseh dovzetnih živali v žarišču okužbe in v zaščitnem območju okoli njega. (Žarišče okužbe je kraj, kjer je bila potrjena okužba; zaščitno območje obsega območje v radiju 3–10 km okoli tega žarišča.)

Povezani članki

Rastlinjak vs. tunel: Kakšna je razlika med njima?

26.09.2025

Rastlinjak vs. tunel: Kakšna je razlika med njima?

V svetu vrtnarjenja sta rastlinjaki in tuneli praktična pomočnika, ki nam omogočata gojenje rastlin tudi zunaj običajne sezone. Oba tipa služita kot zaščita pred neugodnim vremenom in ustvarjata boljše pogoje za rast. Na prvi pogled se lahko zdita podobna, vendar ima vsak svoje prednosti in posebnosti. Poglejmo si ju podrobneje.

Preberi članek
Kako pravilno izbrati utočišče za psa?

26.09.2025

Kako pravilno izbrati utočišče za psa?

Pasja uta je za psa več kot samo zavetje – je njegov osebni prostor, kjer se počuti varno, počiva in nabira moči. Pravilno izbrana uta pomaga zmanjševati stres, podpira psihično dobro počutje in psa ščiti pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Kako pa izbrati pravo? Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri velikosti, materiala in postavitve? V današnjem članku vam bomo pri tem svetovali.

Preberi članek
Kako kokošim pozimi povečati nesnost

25.09.2025

Kako kokošim pozimi povečati nesnost

Zima je za kokoši zahtevno obdobje. Kratki dnevi, nizke temperature in omejen dostop do naravne hrane se takoj odražajo na proizvodnji jajc. Zato ni nič nenavadnega, da se pozimi nesnost upočasni ali celo povsem ustavi. Dobra novica pa je, da lahko kot rejec z nekaj preprostimi ukrepi znatno izboljšate nesnost tudi v hladnem obdobju.

Preberi članek