Avtor: Pavel Frček
18.06.2025
Slinavka in parkljavka
Simptomi
V zgodnji fazi bolezni se pri okuženih živalih pojavijo apatija, vročina, zmanjšana proizvodnja mleka in manjši vnos krme. Kmalu zatem se začnejo pojavljati mehurji, napolnjeni s tekočino – v ustni votlini, na okončinah in na vimenu. Približno po enem dnevu mehurji počijo in se spremenijo v odprte boleče razjede. Zaradi teh ran živali šepajo, imajo težave s hranjenjem in močno slinijo – od tod tudi ime bolezni: slinavka in parkljavka. Pri prašičih se mehurji najpogosteje pojavijo na nogah, pri govedu pa so najopaznejši v ustni votlini.
Nalezljivost
Slinavka in parkljavka je izjemno nalezljiva bolezen z zelo visoko obolevnostjo, vendar nizko smrtnostjo. Prenaša se na dva načina – neposredno z stikom med okuženimi živalmi ali posredno preko prevoznih sredstev, orodja, oblačil ali živalskih proizvodov. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje zraka, ki vsebuje virus. Virus se lahko po zraku širi tudi na desetine kilometrov – zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah. Največ virusnih delcev v zrak izločajo prašiči. Bolezen ni prenosljiva na ljudi.
Inkubacijska doba
Inkubacijska doba – torej čas med okužbo in pojavom prvih simptomov – znaša od 1 do 14 dni, najpogosteje pa med 2 in 6 dni. Pomembno je vedeti, da okužena žival začne virus izločati že dva dni, preden se pojavijo prvi klinični znaki. V mleku je virus lahko prisoten celo štiri dni pred izbruhom simptomov. Zato je ob sumu na okužbo treba žival takoj izolirati. Če okužena žival ostane med ostalimi, se lahko bolezen hitro razširi na celotno čredo.
Preventiva in zdravljenje
Najboljša preventiva je dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, zlasti izogibanje stikom med živalmi iz različnih čred – podobno kot pri pandemiji covida pri ljudeh. Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljavki je v Evropski uniji prepovedano. Specifičnega zdravljenja za to bolezen ni. Edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja je usmrtitev vseh dovzetnih živali v žarišču okužbe in v zaščitnem območju okoli njega. (Žarišče okužbe je kraj, kjer je bila potrjena okužba; zaščitno območje obsega območje v radiju 3–10 km okoli tega žarišča.)
Povezani članki
20.11.2026
Umetna koklja ali grelna žarnica? Kaj je bolje za piščance?
Sveže izvaljeni piščanci potrebujejo dovolj toplote. Toda katera rešitev je boljša – umetna koklja ali grelna žarnica? Spoznajte prednosti in slabosti obeh možnosti.
Preberi članek
18.11.2026
Kako zaposliti kokoši?
Kokoši so bolj radovedne, kot se morda zdi na prvi pogled! Obožujejo brskanje po tleh, kljuvanje, iskanje hrane in odkrivanje novih krajev. Če pa nimajo dovolj spodbud, se lahko začnejo dolgočasiti, kar včasih vodi do stresa ali neželenega kljuvanja perja.
Preberi članek
13.11.2026
Kaj se pozimi dogaja v panju? Čebele namreč ne spijo!
Kaj počnejo čebele pozimi, ko zunaj zmrzuje in sneži? Zagotovo ne spijo! Odkrijte, kako se grejejo, s čim se hranijo in kako skupaj preživijo zimo.
Preberi članek