Slinavka in parkljavka
Pavel Frček

Avtor: Pavel Frček

18.06.2025

Slinavka in parkljavka

V medijih se vse pogosteje pojavljajo informacije o bližajočem se izbruhu bolezni SLAK. Gre za virusno bolezen, ki prizadene vse parkljarje – mednje spadajo na primer govedo, ovce, koze, prašiči, bivoli in tudi druge prostoživeče živali. V tem članku najdete pregled najpomembnejših informacij o tej bolezni.

Simptomi

V zgodnji fazi bolezni se pri okuženih živalih pojavijo apatija, vročina, zmanjšana proizvodnja mleka in manjši vnos krme. Kmalu zatem se začnejo pojavljati mehurji, napolnjeni s tekočino – v ustni votlini, na okončinah in na vimenu. Približno po enem dnevu mehurji počijo in se spremenijo v odprte boleče razjede. Zaradi teh ran živali šepajo, imajo težave s hranjenjem in močno slinijo – od tod tudi ime bolezni: slinavka in parkljavka. Pri prašičih se mehurji najpogosteje pojavijo na nogah, pri govedu pa so najopaznejši v ustni votlini.

Nalezljivost

Slinavka in parkljavka je izjemno nalezljiva bolezen z zelo visoko obolevnostjo, vendar nizko smrtnostjo. Prenaša se na dva načina – neposredno z stikom med okuženimi živalmi ali posredno preko prevoznih sredstev, orodja, oblačil ali živalskih proizvodov. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje zraka, ki vsebuje virus. Virus se lahko po zraku širi tudi na desetine kilometrov – zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah. Največ virusnih delcev v zrak izločajo prašiči. Bolezen ni prenosljiva na ljudi.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba – torej čas med okužbo in pojavom prvih simptomov – znaša od 1 do 14 dni, najpogosteje pa med 2 in 6 dni. Pomembno je vedeti, da okužena žival začne virus izločati že dva dni, preden se pojavijo prvi klinični znaki. V mleku je virus lahko prisoten celo štiri dni pred izbruhom simptomov. Zato je ob sumu na okužbo treba žival takoj izolirati. Če okužena žival ostane med ostalimi, se lahko bolezen hitro razširi na celotno čredo.

Preventiva in zdravljenje

Najboljša preventiva je dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, zlasti izogibanje stikom med živalmi iz različnih čred – podobno kot pri pandemiji covida pri ljudeh. Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljavki je v Evropski uniji prepovedano. Specifičnega zdravljenja za to bolezen ni. Edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja je usmrtitev vseh dovzetnih živali v žarišču okužbe in v zaščitnem območju okoli njega. (Žarišče okužbe je kraj, kjer je bila potrjena okužba; zaščitno območje obsega območje v radiju 3–10 km okoli tega žarišča.)

Povezani članki

Želodčni razjedi pri konjih

31.10.2025

Želodčni razjedi pri konjih

Želodčne razjede sodijo med najpogostejše bolezni konjskega želodca. Pogosto so povezane z gastritisom – vnetjem želodčne sluznice. Najpogosteje se pojavljajo pri dirkalnih in tekmovalnih konjih, vendar lahko prizadenejo konje vseh starosti, pasem in spolov, zlasti če imajo omejen dostop do krme.

Preberi članek
Varoza čebel

29.10.2025

Varoza čebel

Varoza je zelo nevarna parazitska bolezen čebel, ki v določeni meri prizadene skoraj vse čebelje družine. Kako se pred to boleznijo zaščititi? Kakšni so preventivni ukrepi? In kako se bolezen kaže? Odgovore najdete v spodnjem članku.

Preberi članek
Sladkorna bolezen pri živalih

27.10.2025

Sladkorna bolezen pri živalih

Na žalost ta bolezen ne prizadene samo ljudi, temveč tudi naše kosmate ljubljenčke. Gre za motnjo, ki vpliva na sposobnost telesa uravnavati raven sladkorja v krvi. Pri živalih se najpogosteje pojavi sladkorna bolezen tipa 1, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina. To vodi do prevelike količine sladkorja v krvi in lahko povzroči številne zdravstvene zaplete. V današnjem članku boste izvedeli več o tej bolezni.

Preberi članek