Slinavka in parkljavka
Pavel Frček

Avtor: Pavel Frček

18.06.2025

Slinavka in parkljavka

V medijih se vse pogosteje pojavljajo informacije o bližajočem se izbruhu bolezni SLAK. Gre za virusno bolezen, ki prizadene vse parkljarje – mednje spadajo na primer govedo, ovce, koze, prašiči, bivoli in tudi druge prostoživeče živali. V tem članku najdete pregled najpomembnejših informacij o tej bolezni.

Simptomi

V zgodnji fazi bolezni se pri okuženih živalih pojavijo apatija, vročina, zmanjšana proizvodnja mleka in manjši vnos krme. Kmalu zatem se začnejo pojavljati mehurji, napolnjeni s tekočino – v ustni votlini, na okončinah in na vimenu. Približno po enem dnevu mehurji počijo in se spremenijo v odprte boleče razjede. Zaradi teh ran živali šepajo, imajo težave s hranjenjem in močno slinijo – od tod tudi ime bolezni: slinavka in parkljavka. Pri prašičih se mehurji najpogosteje pojavijo na nogah, pri govedu pa so najopaznejši v ustni votlini.

Nalezljivost

Slinavka in parkljavka je izjemno nalezljiva bolezen z zelo visoko obolevnostjo, vendar nizko smrtnostjo. Prenaša se na dva načina – neposredno z stikom med okuženimi živalmi ali posredno preko prevoznih sredstev, orodja, oblačil ali živalskih proizvodov. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje zraka, ki vsebuje virus. Virus se lahko po zraku širi tudi na desetine kilometrov – zlasti ob ugodnih vremenskih razmerah. Največ virusnih delcev v zrak izločajo prašiči. Bolezen ni prenosljiva na ljudi.

Inkubacijska doba

Inkubacijska doba – torej čas med okužbo in pojavom prvih simptomov – znaša od 1 do 14 dni, najpogosteje pa med 2 in 6 dni. Pomembno je vedeti, da okužena žival začne virus izločati že dva dni, preden se pojavijo prvi klinični znaki. V mleku je virus lahko prisoten celo štiri dni pred izbruhom simptomov. Zato je ob sumu na okužbo treba žival takoj izolirati. Če okužena žival ostane med ostalimi, se lahko bolezen hitro razširi na celotno čredo.

Preventiva in zdravljenje

Najboljša preventiva je dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, zlasti izogibanje stikom med živalmi iz različnih čred – podobno kot pri pandemiji covida pri ljudeh. Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljavki je v Evropski uniji prepovedano. Specifičnega zdravljenja za to bolezen ni. Edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja je usmrtitev vseh dovzetnih živali v žarišču okužbe in v zaščitnem območju okoli njega. (Žarišče okužbe je kraj, kjer je bila potrjena okužba; zaščitno območje obsega območje v radiju 3–10 km okoli tega žarišča.)

Povezani članki

Kako perutnini zagotoviti dovolj prostora in svobode?

06.10.2026

Kako perutnini zagotoviti dovolj prostora in svobode?

Dovolj prostora je eden od temeljev zadovoljne reje perutnine. Kokoši niso živali, ki bi ves dan samo stale pri krmilniku.

Preberi članek
5 mest okoli hiše, skozi katera kuna najpogosteje pride v notranjost

05.10.2026

5 mest okoli hiše, skozi katera kuna najpogosteje pride v notranjost

Kuna lahko izkoristi tudi zelo majhne špranje in pogosto pride na mesta, kjer je sploh ne bi pričakovali. Najpogosteje išče miren, suh in zaščiten prostor, kjer se lahko skrije ali spočije. Če se začne pojavljati okoli hiše, podstrešja, garaže ali gospodarskih objektov, je vredno preveriti nekaj mest, ki so lahko pogoste vstopne poti.

Preberi članek
7 nasvetov, kako pripraviti kokoši na hladnejše vreme

02.10.2026

7 nasvetov, kako pripraviti kokoši na hladnejše vreme

S prihodom jeseni se dnevi krajšajo, temperature padajo, deževno vreme pa je vse pogostejše. Za kokoši to pomeni spremembo razmer, zato je dobro pravočasno pripraviti tako kokošnjak kot tudi vsakodnevno oskrbo na hladnejše mesece. Pri tem niso potrebne velike spremembe. Pogosto je dovolj že nekaj preprostih korakov, s katerimi bo jata dobro pripravljena na jesen in zimo.

Preberi članek