Silaža vs. Senoža

Silažiranje je postopek konzerviranja sočne (sveže) krme, pri katerem pride do fermentacije sladkorjev, ki jih vsebuje rastlinski material. Ta proces poteka v strogo anaerobnih pogojih, torej brez dostopa kisika. Zaradi tega silaža ohranja visoko vsebnost hranil in vitaminov.

Kakovost silaže je neposredno odvisna od kakovosti uporabljenih surovin – predvsem vrste rastlinskega materiala, njegove zrelosti za silažiranje, vsebnosti suhe snovi in načina predelave. Silažiranje je nadzorovan fermentacijski proces, ki optimalno poteka pri vsebnosti suhe snovi med 45–50 %. Cilj je ustvariti zadostno količino mlečne kisline, ki zniža pH na približno 4. Takšno okolje preprečuje rast neželenih bakterij, plesni in gnitja.

Če silažiranje ni pravilno izvedeno in niso zagotovljeni ustrezni pogoji, lahko nastanejo neželene kisline – maslena, ocetna ali mravljična. Takšna silaža ima izrazito neprijeten vonj in ni primerna za hranjenje živali.

Gre za način konzerviranja krme, ki je že rahlo ovenela – kar je zaželeno in ne napaka. Proces temelji na delovanju bakterij mlečne fermentacije, ki proizvajajo mlečno kislino in znižujejo pH. Da bi se te koristne bakterije uspešno razmnoževale in delovale, potrebujejo anaerobne pogoje, torej okolje brez kisika. Znižanje pH in odsotnost kisika hkrati preprečujeta rast neželenih bakterij in plesni.

pH je vrednost, ki meri stopnjo kislosti in nam pokaže, ali je fermentacija potekala pravilno. Voda ima naravni pH 7, kar je nevtralno, nižje vrednosti pa pomenijo večjo kislost. Če ima silaža/senoža pH 4, je veliko bolje zaščitena kot tista s pH 6,5, saj škodljivi mikroorganizmi ne uspevajo v kislem okolju.

V uvodu smo omenili, da preverjamo vrednost DM, a kaj to dejansko pomeni? DM je okrajšava za Dry Matter ali suho snov. Označuje količino suhe snovi, ki jo vsebuje krma - preprosto povedano, gre za količino snovi, ki ostane po odbitku vode. Če ima krma na primer vrednost DM 50 %, to pomeni, da vsebuje 50 % suhe snovi in 50 % vode. Za boljšo predstavo: seno ima običajno približno 85 % vrednosti DM, silaža pa od 25 do 70 %. Če je vsebnost DM v silaži višja od 50 %, jo imenujemo silaža.

Pomembno je vedeti, da višja kot je vrednost DM, manj mlečne kisline vsebuje silaža. To pomeni nižjo stopnjo konzerviranja, zato je ključnega pomena, da se za seneno silažo zagotovi popolnoma brezkislinsko okolje, da se prepreči razvoj nezaželenih mikroorganizmov.

Prvotno se je izraz silaža uporabljal za vsa fermentirana krmila. Danes pa razlikujemo tudi med seneno silažo, ki je vrsta silaže z večjo vsebnostjo suhe snovi. Natančna meja med silažo in senom ni strogo določena, vendar na splošno velja, da če vsebnost suhe snovi presega 50 %, govorimo o senju. Druga razlika med silažo in senom je v uporabljenih surovinah. Medtem ko je silaža narejena iz sveže krme, je senena silaža narejena iz strjene krme, tj. krme z večjo vsebnostjo suhe snovi.