Pridelek se vam ne prilega več v kuhinjo? 7 načinov, kako ga predelati

Če imate večjo količino jabolk, hrušk ali grozdja, je ena najbolj praktičnih rešitev stiskanje. Sadje je pred stiskanjem priporočljivo oprati, odstraniti poškodovane plodove in ga nato zdrobiti. Manjši kosi se lažje stiskajo in omogočajo, da iz sadja pridobite več soka.

Pri večji količini pridelka lahko delo bistveno pospešita drobilnik za sadje in nato stiskalnica za sadje. Sveže iztisnjen mošt lahko takoj popijete, ga razdelite družini ali pa ga nadalje predelate.

Domači mošt ni nujno samo jabolčni. Poskusite lahko tudi hruške, grozdje ali kombinacijo več vrst sadja.

Svež mošt je odličnega okusa, vendar tudi v hladilniku ne zdrži neomejeno dolgo. Če imate več soka, kot ga lahko porabite v nekaj dneh, je dobra rešitev pasterizacija.

Pri tem postopku se napitek nadzorovano segreje, s čimer se omeji razmnoževanje mikroorganizmov in podaljša njegova obstojnost. Nato ga lahko napolnite v čiste steklenice ali drugo primerno embalažo in shranite za pozneje.

Pri predelavi večje količine soka lahko delo olajša pasterizator ali lonec za vlaganje, v katerem je lažje enakomerno vzdrževati potrebno temperaturo kot pri običajnem segrevanju v loncu.

Sušenje je eden najstarejših in hkrati najpreprostejših načinov konzerviranja. Njegova prednost je, da posušena živila zavzamejo malo prostora in jih ni treba hraniti v zamrzovalniku.

Sušite lahko na primer:

• jabolka in hruške,
• slive,
• paradižnik,
• čili paprike,
• gobe,
• zelišča.

Sadje je najbolje narezati na približno enako debele rezine, da se enakomerno suši. Posušena jabolka ali hruške so odlična domača malica, paradižnik, gobe in zelišča pa lahko pozneje uporabite pri kuhanju.

Pomembno je, da se posušena živila pred shranjevanjem dobro ohladijo in da jih hranite na suhem mestu, kjer ne bodo ponovno vpijala vlage.

Vlaganje je preverjena klasika, ki ponuja veliko več možnosti kot le pripravo tradicionalnih vloženih kumaric. Z njim lahko v enem dnevu predelate tudi več kilogramov sadja ali zelenjave.

Iz presežkov lahko na primer pripravite:

• Paradižnik: passato, kečap, omake ali zelenjavne mešanice.
• Slive: slivovo marmelado, kompot ali džem.
• Jabolka: sadne kaše, pireje, kompote ali chutney.
• Bučke: solate, chutney ali zelenjavne mešanice.

Pri vlaganju vedno uporabljajte čiste kozarce in pokrove ter izbirajte zdrave plodove brez znakov gnitja ali plesni. Kakovost surovin namreč neposredno vpliva tudi na kakovost končnega izdelka.

Vsega sadja in zelenjave ni treba predelati v kompote ali marmelade. Zelo praktično je pripraviti tudi osnove, ki vam bodo pozneje prihranile čas pri kuhanju.

Iz večje količine paradižnika lahko pripravite domačo passato ali osnovo za paradižnikovo omako. Bučke, papriko in paradižnik lahko skupaj predelate v zelenjavno mešanico, ki jo boste pozimi uporabili za juhe, omake ali mesne jedi.

Prednost je, da lahko naenkrat porabite razmeroma veliko količino zelenjave. Pozimi bo dovolj, da odprete kozarec, del priprave kosila pa bo že opravljen.

Ni vedno časa, da bi ves dan preživeli ob pripravi ozimnice. V takem primeru je najpreprosteje del pridelka zamrzniti.

Preden živila položite v zamrzovalnik, jih je priporočljivo pripraviti tako, kot jih boste pozneje uporabljali. Slive lahko razpolovite in odstranite koščice, bučke naribate ali narežete na kocke, zelišča pa razdelite na manjše porcije.

Tudi paradižnik lahko zamrznete. Po odmrzovanju sicer ne bo več imel primerne teksture za solato, vendar ga lahko brez težav uporabite v juhah, omakah ali drugih kuhanih jedeh.

Posamezne porcije označite z imenom živila in datumom zamrzovanja. Tako boste imeli boljši pregled nad vsebino zamrzovalnika in odtajali le toliko, kolikor dejansko potrebujete.

Včasih je pridelka preprosto toliko, da ga tudi ob najboljši volji ne morete vsega predelati. V takem primeru ga lahko delite z družino, prijatelji ali sosedi.

Presežke lahko tudi medsebojno zamenjate. Morda imate vsako leto preveč jabolk, vaš sosed pa ima poln rastlinjak paprike in paradižnika. Kar je za vas že skoraj težava, lahko nekoga drugega zelo razveseli.

Podarjanje presežkov je hkrati eden najpreprostejših načinov, da kakovostna domača živila ne končajo po nepotrebnem med odpadki.

Pri obilnem pridelku se splača začeti s predelavo, dokler so sadje in zelenjava še v dobrem stanju. Prezreli ali poškodovani plodovi se hitreje kvarijo in lahko sčasoma vplivajo tudi na zdrave plodove, shranjene poleg njih.

Del pridelka zato zaužijte svežega, nekaj ga zamrznite, posušite ali vložite, iz sadja pa pripravite domači mošt. Tako boste lahko v okusih svojega vrta uživali še dolgo po koncu glavne sezone.