Pododermatitis pri morskih prašičkih

Eden glavnih dejavnikov tveganja je vzreja morskih prašičkov na neprimerni podlagi. Mehka podlaga lahko povzroči, da koža na tačkah postane mehkejša in bolj dovzetna za poškodbe, kar poveča verjetnost nastanka pododermatitisa. Med druge pogoste vzroke sodijo starejša starost, prekomerna telesna teža ali večje pasme, ki močneje obremenjujejo svoje tačke. Tveganje poveča tudi omejeno gibanje, na primer kadar ima morski prašiček premajhno kletko, v kateri se ne more prosto gibati. Zelo nevarne so tudi kletke z grobim, neravnim ali žičnatim dnom, saj takšna podlaga pogosto povzroča odrgnine in manjše poškodbe. Pomemben dejavnik so tudi higienske razmere. Če morski prašiček živi v umazanem okolju, kjer se razmnožujejo bakterije, se poveča tveganje za razvoj te bolezni. Na nastanek pododermatitisa vpliva tudi neuravnotežena prehrana, zlasti če morski prašiček ne prejema dovolj vitamina C. Pomanjkanje tega vitamina oslabi imunski sistem in poveča dovzetnost za različne bolezni, tudi kožne.

Pododermatitis se običajno razvija neopazno. Morski prašiček je lahko sprva manj aktiven, izgubi apetit in včasih začne šepati. Na tačkah so opazni izguba dlake, pordelost prizadetega mesta, oteklina ali nastanek zadebeljenih žuljev. Te spremembe se lahko sčasoma vnamejo in počijo. Če se vnetje ne zdravi, lahko prodre v okoliška tkiva, poškoduje kite in kosti ter močno poslabša stanje živali. V takem primeru je nujno obiskati veterinarja, ki običajno predpiše antibiotike in zdravila proti bolečinam. Zdravljenje pododermatitisa je pogosto dolgotrajno in lahko traja več tednov. Poleg tega se niti ob pravilnem zdravljenju rana ne zaceli vedno popolnoma.

Osnova preprečevanja pododermatitisa je predvsem ustrezna skrb in primerni pogoji vzreje. Morski prašiček mora biti v dobri telesni kondiciji ter živeti v čistem, suhem in varnem okolju. Steljo je treba redno menjavati, da ostane mehka in suha. Kletko je treba pogosto razkuževati. Za razkuževanje in odstranjevanje neprijetnega vonja lahko uporabimo kis, razredčen v razmerju ena proti deset, torej en del kisa na devet delov vode. Po čiščenju je kletko nujno temeljito sprati, da v njej ne ostane neprijeten vonj po kisu, ki bi morskim prašičkom motil. Če se na tačkah že pojavijo žulji, je priporočljivo prizadeta mesta mazati z zdravilnimi mazili. Pomemben del preprečevanja je tudi zadosten vnos vitamina C. Ta vitamin mora morski prašiček redno prejemati bodisi v obliki primerne hrane bodisi kot dodatek v pitni vodi, saj pomaga krepiti imunski sistem in zmanjšuje tveganje za razvoj različnih bolezni.