Konec reje v kletkah v EU? Evropska komisija pripravlja pomembne spremembe

Med glavne načrtovane ukrepe spadajo:

• postopno ukinjanje reje kokoši nesnic v kletkah,
• omejevanje sistematičnega usmrčevanja enodnevnih petelinčkov,
• nova pravila glede dobrobiti prašičev,
• večja podpora posodobitvi živinorejskih obratov,
• večji poudarek na preprečevanju bolezni in biološki varnosti,
• podpora avtomatizaciji, senzorjem in sodobnim tehnologijam,
• strožje zahteve tudi za uvožene proizvode.

Pomembno pa je, da za zdaj še ne gre za veljavno prepoved na ravni celotne Evropske unije. Evropska komisija konkretne zakonodajne predloge šele pripravlja.

Evropska komisija želi do konca leta 2026 predstaviti predlog novih pravil za kokoši nesnice in piščance, rejene za meso.

Predlog naj bi se osredotočal predvsem na:

• postopno ukinjanje sistemov reje v kletkah,
• boljše pogoje neposredno v rejah,
• nadzor dobrobiti živali na podlagi praktičnih kazalnikov,
• ustrezna pravila za uvoz iz držav zunaj EU.

Natančen datum popolne ukinitve reje v kletkah še ni določen. Komisija upošteva, da bodo rejci potrebovali dovolj dolgo prehodno obdobje in finančno podporo.

Pomembna sprememba naj bi bila tudi ukinitev sistematičnega usmrčevanja moških piščancev iz linij, namenjenih proizvodnji jajc.

Možna rešitev je tehnologija, ki lahko določi spol piščanca še v jajcu. Tako se moški piščanec sploh ne bi izvalil.

Te tehnologije že obstajajo, vendar še niso dostopne in cenovno sprejemljive za vse valilnice. 

Evropska komisija želi zato podpreti:

• njihov nadaljnji razvoj,
• znižanje stroškov nakupa,
• širšo uporabo v praksi,
• morebitno novo označevanje jajc.

Tudi ta predlog naj bi bil predstavljen do konca leta 2026.

Naslednji predlog naj bi se nanašal na življenjske pogoje prašičev.

Evropska komisija ga želi predstaviti do drugega četrtletja leta 2027, torej najpozneje do konca junija 2027.

Predvideno je na primer:

• postopno omejevanje kletk in drugih omejevalnih sistemov,
• prehod na bolj proste načine namestitve,
• večji poudarek na gibanju in naravnem vedenju,
• ocenjevanje dobrobiti živali neposredno na kmetijah.

Tudi v tem primeru leto 2027 ne pomeni roka za uvedbo prepovedi. Gre le za datum, do katerega mora Evropska komisija predstaviti predlog. Konkretna pravila in prehodna obdobja bodo šele predmet nadaljnjih razprav.

Prehod na nove sisteme je lahko za kmetije zelo drag. Zahteva lahko gradnjo novih objektov, preureditev obstoječih prostorov, sodobnejše sisteme napajanja, krmljenja in prezračevanja ter tehnologije za nadzor okolja.

Evropska komisija zato priznava, da teh stroškov ne morejo nositi samo kmetje.

Med možnimi oblikami podpore so:

• naložbena podpora iz evropskih in nacionalnih skladov,
• ugodnejša posojila,
• posebni finančni instrumenti za živinorejo,
• boljše vrednotenje proizvodov iz rej z višjo ravnjo dobrobiti živali,
• podpora mladim in novim kmetom.

Cilj je, da višje zahteve glede življenjskih pogojev živali ne bi ogrozile gospodarskega delovanja evropskih kmetij.

Po mnenju Evropske komisije prihodnost živinoreje ni odvisna samo od prepovedi. Pomembno vlogo naj bi imele tudi tehnologije, ki olajšajo vsakodnevno skrb za živali.

Podprti bi lahko bili na primer:

• avtomatski krmilniki in napajalniki,
• senzorji temperature in vlažnosti,
• pametni prezračevalni sistemi,
• spremljanje zdravstvenega stanja živali,
• sistemi zgodnjega opozarjanja,
• robotika in precizna živinoreja,
• naprave za varčevanje z vodo in njeno ponovno uporabo.

Sodobna oprema lahko pomaga hitreje odkriti zdravstvene težave, zmanjšati izgube in ustvariti stabilnejše pogoje v reji.

Ptičja gripa in druge bolezni so v zadnjih letih pokazale, kako hitro lahko prizadenejo celotne regije.

Strategija zato daje velik poudarek biološki varnosti. V praksi lahko to pomeni podporo za:

• dezinfekcijske točke,
• karantenske prostore,
• zavarovanje vhodov v reje,
• higienske pripomočke,
• preventivno cepljenje,
• hitrejše obveščanje rejcev.

Preprečevanje naj bi bilo eden glavnih načinov za preprečevanje obsežnih izgub in prisilnega usmrčevanja živali.

Evropski rejci že dolgo opozarjajo, da strožja pravila povečujejo njihove stroške. Hkrati morajo konkurirati cenejšim proizvodom iz držav, kjer so zahteve glede dobrobiti živali precej nižje.

Evropska komisija želi zato doseči, da bi višji standardi veljali tudi za uvožene proizvode živalskega izvora.

Evropski kmetje tako ne bi smeli biti v slabšem položaju zgolj zato, ker spoštujejo strožja pravila.

Evropske reje verjetno čakajo velike spremembe. Vendar se ne bodo zgodile čez noč.

Najprej morajo nastati konkretni zakonodajni predlogi. Nato bodo sledile razprave ter določitev rokov, pogojev in oblik finančne podpore.

Jasno pa je, da bo prihodnost živinoreje vse bolj povezana z:

• višjo ravnjo dobrobiti živali,
• sodobno opremo,
• boljšo higieno,
• preprečevanjem bolezni,
• učinkovitejšim gospodarjenjem,
• avtomatizacijo vsakodnevnih opravil.

Cilj načrtovanih sprememb ne bi smelo biti zgolj zaostrovanje pravil. Evropska komisija želi ustvariti sistem, v katerem bodo imele živali boljše pogoje, hkrati pa bodo imeli prihodnost tudi rejci.

Kakšno je vaše mnenje o načrtovanih spremembah? Menite, da bodo pomagale evropskim rejam, ali bodo zlasti za manjše kmetije preveč zahtevne?