Kokoš kot novi hišni ljubljenček?

Medtem ko je bilo nekoč povsem običajno na podeželskem dvorišču videti jato desetih ali dvajsetih kokoši, nova generacija rejcev k temu pristopa nekoliko drugače. Pogosto začne le z nekaj nesnicami, da najprej preizkusi, kako poteka domača reja.

Po besedah prodajalcev in rejcev zanimanje dejansko narašča. Nekatere perutninske farme mlade kokoši prodajo hitreje kot v preteklih letih. Številni začetniki pa po prvih izkušnjah svojo majhno jato tudi povečajo.

Sveža jajca so pomemben razlog, vendar še zdaleč ne edini. Za družine z otroki je lahko nekaj kokoši na vrtu tudi način, kako otrokom približati naravo in jim pokazati, da se pot jajca ne začne v kartonski embalaži iz supermarketa. Posamezne kokoši imajo poleg tega različne značaje, dobijo imena in iz rejne živali sčasoma postanejo skoraj hišni ljubljenčki.

K vrnitvi domače reje prispevajo tudi cene. V zadnjih letih so se cene jajc občutno zvišale, kar številna gospodinjstva spodbuja k razmišljanju: Če imamo vrt, zakaj si vsaj dela jajc ne bi pridelali sami?

Domača reja poleg tega omogoča boljši nadzor nad pogoji, v katerih kokoši živijo, nad tem, s čim so krmljene, in nad tem, od kod jajca prihajajo.

Vrnitev kokoši na vrtove ne pomeni samodejno tudi vrnitve k enakemu načinu reje, kot so ga poznale prejšnje generacije. Današnja reja se vse bolj prilagaja sodobnemu načinu življenja in uporablja opremo, ki lahko vsakodnevno oskrbo precej olajša.

Pomagajo na primer avtomatska vratca, ki lahko zjutraj odprejo kokošnjak, po temi pa ga ponovno varno zaprejo. Praktične krmilnice in napajalniki pa olajšajo redno hranjenje ter zagotavljanje zadostne količine čiste vode. Zaradi takšnih rešitev reja kokoši ne pomeni več nujno stalne prisotnosti rejca ob kokošnjaku.

Kokoši se tako na vrtove vračajo v nekoliko drugačni obliki kot nekoč. Tradicija ostaja, način oskrbe pa se spreminja – reja postaja preprostejša, udobnejša in dostopnejša tudi začetnikom.