Kateri problemi najpogosteje pestijo reje goveda?

Mastitis je vnetje mlečne žleze, ki ga povzročajo bakterije in je lahko tudi nalezljivo. Nastane iz različnih razlogov: zaradi genetske nagnjenosti, slabe zoohigiene ali nepravilne tehnike molže. Krava se lahko okuži od druge krave z mastitisom, preko molzne opreme, vode, kontaminiranih predmetov ali prek insektov. Značilni znaki so pordela in boleča mlečna žleza, trša konsistenca vimena, padec mlečnosti ter spremembe v mleku, ki lahko postane vodeno, grudasto ali vsebuje večjo količino celic.

Ob sumu na mastitis je treba čim prej poklicati veterinarja in kravo preseliti v obdobje presuhega stanja. Mleko iz prizadete četrti ne sme v prehransko verigo. Preventiva vključuje dosledno higieno, pravilno molžo, redno razkuževanje in spremljanje zdravstvenega stanja. Za hitro orientacijo služi NK-test – če mleko po dodajanju reagenta spremeni barvo ali močno zgosti, gre najverjetneje za mastitis.

Govedo lahko trpi zaradi bolečin v okončinah iz številnih razlogov. Med pogoste spadajo prerasli parklji, abscesi, gniloba parkljev ter presnovne težave, povezane s prehrano po telitvi. Po telitvi je pomembno preveriti, ali se krava normalno giblje in ali nima skritih poškodb. V tem obdobju se poveča potreba po kalciju, pri neuravnoteženem obroku pa lahko nastane poporodna pareza.

Pravilna dolžina in stanje parkljev sta ključna za udobno gibanje. Potrebna je redna korekcija parkljev, ki jo opravi izkušen parkljar, saj lahko pravočasno odkrije absces ali bolezenske spremembe. Preventivno pomagajo tudi razkuževalne kopeli, ki zmanjšujejo pojav gnilobe parkljev. Obroki se morajo postopoma prilagajati obdobju – laktacija, telitev ali sušno obdobje zahtevajo različen režim hranjenja.

Krava morda ne ostane breja iz več razlogov. Pogosto je kriv neuravnotežen obrok, ki negativno vpliva na hormonsko ravnovesje. Pri osemenjevanju je lahko težava poškodovan semenski material. Pri naravnem pripustu je napaka lahko preveliko število samic na enega bika. Včasih je vzrok neposredno v reproduktivnem sistemu samice. Posebna kategorija so t. i. “bikove dvojčice” – samice, ki se skotijo kot dvojčici s bikom in so pogosto neplodne.

Ključno vlogo ima tudi človek, predvsem pravilno prepoznavanje gonitve. Med najizrazitejše znake spadajo mukanje, nemir, povečana aktivnost, padec mlečnosti, skakanje na druge živali in kasneje toleranca, da druge živali skačejo nanjo. Iz vulve se pojavi prozoren, viskozen izcedek. Če je osemenjevanje izvedeno prepozno, do oploditve ne pride. Pri ponavljajočih se neuspehih je smiselno vključiti veterinarja.

Pri novorojenih teletih je redkejše blato običajno, saj kolostrum deluje naravno odvajalno. Če pa se pojavi prava driska, je treba ukrepati nemudoma. Teleta hitro izgubljajo vodo, minerale in hranilne snovi, kar vodi v dehidracijo in ogroža njihovo življenje. Najpogostejši povzročitelji so bakterije, virusi in paraziti.

Preventiva vključuje dosledno higieno in čist bivalni prostor. Boksi morajo biti redno postlani, napajalniki in cuclji pa po vsaki uporabi oprani. Pomembno je preprečiti stik zdravih telet z bolnimi, ob pojavu bolezni v skupini pa je treba uvesti karanteno. Telet ne smemo premikati med različnimi skupinami, saj je njihova imunost po rojstvu zelo nizka in se šele začne razvijati.