Katere strupene rastline rastejo na pašnikih?

Spominja na peteršilj, vendar ima neprijeten vonj. Raste v bližini človeških bivališč, na robovih polj in gozdov. Cveti z belimi cvetovi od julija do septembra. Vsebuje strupene snovi, predvsem aethusin in aethusanole. Pri konjih se zastrupitev kaže kot potenje, pospešen srčni utrip, razširjene zenice, slinjenje, driska in kolike. V hujših primerih lahko pride do ohromelosti in zastoja dihanja.

Zraste lahko do 2 metra visoko. Najdemo jo ob poteh, v vrtovih ali na kompostih. Ima drobne bele cvetove, ki cvetijo od junija do septembra. Celotna rastlina je strupena, še posebej plodovi. Vsebuje toksin koniin, ki povzroča dihalne motnje, kolike, mišične krče in smrt zaradi zastoja dihanja. Za konje je že 3–5 kg sveže rastline lahko smrtno nevarnih.

Zraste do enega metra, ima rumene cvetove. Pogosto raste na travnikih, ob poteh in na ekstenzivno izkoriščanih pašnikih. Zelo je strupen, toksini pa ostanejo aktivni tudi po sušenju. Vsebuje alkaloide, ki poškodujejo jetra. Zastrupitev je lahko akutna (zlatenica, kolike) ali kronična (neješčnost, razdražljivost, motnje ravnotežja).

Rastlina zraste do 90 cm, cveti rumeno od maja do septembra, pogosto jo najdemo ob poteh in bivališčih. Vsebuje grenek, strupen mleček, ki je najbolj toksičen poleti. Povzroča draženje kože in sluznic. Pri konjih se zastrupitev kaže kot povečano uriniranje, motnje srčnega ritma, krči, slabost ali ohromelost.

Med druge nevarne rastline sodijo šentjanževka, siva berteroja (Berteroa incana), njivski preslič in tudi nekatera drevesa in grmi, kot so tisa, robinija, divji kostanj, javor ali hrast. Ob sumu na zastrupitev takoj pokličite veterinarja, saj so lahko posledice zelo resne.