Kako zaščititi vrt pred spomladanskimi zmrzali

Večina rastlin ne mara mraza, nekatere pa so nanj posebej občutljive. Med najbolj ogroženimi so predvsem sadna drevesa, kot so marelice in breskve. Zelo občutljiva so tudi mlada drevesa, ki so bila posajena pred manj kot tremi leti.

Pozorni moramo biti tudi na cvetoče jagode in mlade sadike krompirja, paradižnika, kumar ter solate. Občutljiv je lahko tudi česen, posajen jeseni, ki spomladi začne kukati iz zemlje.

Mraz lahko poškoduje tudi okrasne rastline in grmičevje, na primer rododendrone, potonike, magnolije ali zimzelene grmove. Če načrtujemo obrezovanje sadnih dreves, je bolje, da ga prestavimo na toplejše obdobje, ko več ne grozijo močne pozebe.

Pri drevesih je zaščita nekoliko bolj zapletena kot pri manjših rastlinah. So večja, razvejana in njihovo prekrivanje zahteva več dela. Kljub temu obstaja nekaj učinkovitih načinov.

Debla dreves lahko ovijemo s slamnato ali kokosovo preprogo oziroma belo netkano tkanino. Druga možnost je premazovanje debla s tako imenovanim apnenim mlekom (približno 20-odstotna raztopina). Bela barva odbija sončne žarke in preprečuje pregrevanje lubja čez dan, s čimer se zmanjša tveganje poškodb ob nočnem padcu temperature.

Rastline na gredicah lahko zaščitimo nekoliko lažje. Zelo dobro se obnese prekrivanje gredic z belo netkano tkanino. Ta je zračna in pomaga ohraniti nekoliko višjo temperaturo okoli rastlin.

Nekateri vrtnarji uporabljajo tudi odrezane PET steklenice ali kozarce, s katerimi prekrijejo posamezne rastline. Treba pa je paziti na prekomerno vlago in kondenzacijo, ki lahko povzroči pojav plesni.

Za še boljšo zaščito lahko tkanino pokrijemo z debelo plastjo lubja za malč ali z iglavimi vejami oziroma odpadlim listjem.

Cvetovi in popki sadnih dreves so zelo občutljivi na mraz. Pri večini dreves lahko temperatura okoli −2 °C popolnoma uniči cvetove. Na primer zelo mali plodovi marelice so lahko poškodovani že pri temperaturi okoli 0,5 °C.

Za zaščito dreves lahko uporabimo tudi stare, preverjene vrtnarske metode. Ena od teh je izhlapevanje vode. Okoli dreves postavimo posode z vodo, iz katerih ponoči izhlapeva vlaga in ustvarja tanko meglico. Ta lahko pomaga ublažiti učinke šibkejših pozeb, približno do −2 °C.

Druga tradicionalna metoda je dimljenje. Pod drevesom prižgemo kup navlaženih vej, ki ustvarja gost dim. Ta lahko ustvari zaščitni sloj pred mrazom. Treba pa je upoštevati tudi okolico in sosede.