Kako urediti vrtni ribnik?

Najpomembnejše merilo je globina – če želimo v ribniku gojiti ribe, mora biti globok vsaj 1 meter. Velja pravilo: večja kot je globina, tem bolje. Globlji ribnik zagotavlja bolj stabilne pogoje, ribe pa ščiti pred pregrevanjem poleti in zmrzaljo pozimi. Domače vrste rib lahko v globoki vodi prezimijo, kar je še posebej primerno za začetnike.

Ribe polepšajo ribnik in pomagajo pri uničevanju ličink komarjev. Če se jim ne ljubi loviti, jim lahko ponudimo ličinke sviloprejke ali črne bojevniške muhe – hitro bodo ugotovile, da se splača! Manj komarjev v toplih poletnih in jesenskih večerih bodo hvaležno sprejeli tudi vaši sosedi.

Za manjše ribnike je idealen nezahteven zlati rdečeok (karas). Barvno se lahko kosa s koi krapi, a je cenejši in bolj odporen. V srednje velike ribnike (pribl. 2.500 litrov) lahko dodamo linje, klene ali pisane ostriže. V večjih ribnikih (okoli 5.000 litrov) pridejo v poštev koi krapi, morda tudi jesetri – pri tej velikosti je filtracija vode že nujna.

Po izbiri ustreznih vrst sledi nakup. Ribe kupujemo le pri preverjenih prodajalcih, da se izognemo boleznim. Pred vnosom v ribnik je pomembno izenačiti temperaturo vode, da preprečimo temperaturni šok. Ribe naselimo šele 15–20 dni po napolnitvi ribnika, najbolje spomladi. Aklimatizacija traja nekaj dni, v tem času se začne oblikovati naravno ravnovesje. Pomaga tudi zasaditev vodnih rastlin in kakovostna filtracija. Hranjenje naj bo pogostejše v manjših količinah – s tem preprečimo onesnaženje vode in prekomerno rast alg. Poleti krmimo manj, v hladnejših obdobjih pa uporabimo hrano obogateno z vitamini in minerali. Pomembno je tudi, da vrsto hrane prilagodimo posamezni vrsti rib – tiste, ki se hranijo na dnu, potrebujejo tablete ali pelete, ribe pri vodni gladini pa kosmiče ali plavajoče granule.