Kako temperatura zraka vpliva na kokoši?

Za prijetno območje pri odraslih kokoših se pogosto šteje približno 20 do 23 °C. V takšnih pogojih se kokoši počutijo dobro, imajo voljo do gibanja in hranjenja ter se lahko nemoteno posvetijo nesenju jajc.

To pa ne pomeni, da bi trpele ob vsakem odstopanju od te temperature. Kokoši so bolj prilagodljive, kot se morda zdi. Veliko slabše pa običajno prenašajo dolgotrajno vročino kot običajen zimski mraz. Visoke temperature lahko povzročijo manjši vnos krme, večjo žejo, zmanjšano nesnost in slabšo kakovost jajčne lupine. Prav zato je poleti pomembno spremljati ne le termometer, temveč predvsem vedenje kokoši.

Kokoši se ne morejo potiti. Ko jim je vroče, se hladijo drugače, hitreje dihajo, odpirajo kljun, odmikajo krila od telesa in iščejo senco. Če vročina traja več dni, je lahko za rejo resnično naporna.

Poleti je najpomembnejše zagotoviti:

• dovolj sveže in hladnejše vode,
• senco v izpustu,
• dobro prezračevan kokošnjak,
• lažjo krmo in primeren čas hranjenja, idealno zjutraj ali zvečer.

Če v izpustu nimate naravne sence, lahko pomaga senčilna mreža, nadstrešek ali ustrezno postavljen kokošnjak. V vročih dneh je treba vodo redno preverjati in menjati, saj se hitro segreje in pokvari. Pomagajo lahko tudi napajalniki z večjo prostornino ali več napajalnih mest, razporejenih v senci. Kokoši nikoli ne smejo biti odvisne samo od enega vira vode, še posebej, če je zunaj res vroče.

Več nasvetov za poletno oskrbo najdete tudi v naših starejših člankih:

Česa kokošim poleti zagotovo ne sme manjkati
Kako poleti hraniti kokoši
Kako zaščititi kokoši pred poletno vročino

Morda vas bo presenetilo, da odrasle kokoši pogosto bolje prenašajo zimo kot poletno vročino. Imajo perje, držijo se v jati in ob ustreznih pogojih prenesejo tudi temperature pod lediščem.

Najpomembneje je, da je kokošnjak suh, zaščiten pred prepihom in dobro prezračevan. Vlaga je pozimi pogosto večja težava kot sam mraz. Če se v kokošnjaku zadržuje vlaga, se poveča tveganje za ozebline, težave z dihali in splošno oslabitev jate.

V mrazu lahko pomaga primeren vir toplote, vendar je vedno treba misliti na varnost. Če se odločite za dodatno ogrevanje, morajo imeti kokoši možnost, da se od vira toplote umaknejo in same izberejo mesto, kjer jim je prijetno.

Pri piščancih je situacija drugačna kot pri odraslih kokoših. Majhni piščanci so veliko občutljivejši tako na mraz kot na pregrevanje, saj še nimajo popolnoma razvitega perja in si ne znajo tako dobro uravnavati telesne temperature.

V prvih dneh življenja potrebujejo stabilen vir toplote. Na splošno se pri sveže izvaljenih piščancih začne približno pri 32 do 35 °C, nato pa se temperatura postopoma znižuje glede na starost, okolje in vedenje piščancev.

Najboljši pokazatelj je prav njihovo vedenje:

• če se piščanci stiskajo pod virom toplote, jim je hladno,
• če se držijo čim dlje od vira toplote in hitro dihajo, jim je vroče,
• če se prosto gibajo, počivajo in jedo krmo, je temperatura verjetno ustrezna.

Pri vzreji piščancev se zato splača redno preverjati ne le temperaturo, temveč tudi to, kako se piščanci v prostoru obnašajo.

Kokoši se znajo spopasti z marsičim. Prenesejo mraz, veter in poletne dni, če imajo ustrezne pogoje. Kljub temu se vremena ne splača podcenjevati.

Poleti jim zagotovite dovolj vode, senco in dobro prezračevanje. Pozimi mislite predvsem na suh kokošnjak brez prepiha. Pri piščancih bodite še posebej previdni, saj so na temperaturne spremembe veliko občutljivejši kot odrasle kokoši.

Ne glede na to, ali zunaj vlada tropska vročina ali mraz, velja eno preprosto pravilo: opazujte svojo jato. Prav vedenje kokoši vam pogosto pove več kot sam termometer.