Kako prepoznati, katera kokoš nese jajca in katera ne?

Eden prvih pokazateljev je videz grebena. Pri kokoši, ki aktivno nese, je ta običajno večji, prožen in izrazito rdeč. Tudi podbradki so navadno bolj intenzivne barve.

Manjši in bolj bled greben pa lahko pomeni, da kokoš trenutno ne nese. Pri tem je vedno treba upoštevati tudi pasmo in starost posamezne kokoši.

Naslednji pomemben znak je kloaka. Pri aktivni nesnici je običajno večja, bolj vlažna in prožnejša, saj skozi njo redno prehaja jajce.

Pri kokoši, ki trenutno ne nese, je lahko manjša, bolj suha in bolj stisnjena. Med pregledom s kokošjo vedno ravnajte nežno in je po nepotrebnem ne izpostavljajte stresu.

Pomaga lahko tudi preprost pregled medeničnih kosti. Otipate jih na obeh straneh pod kloako.

Pri kokoši v nesnosti so kosti običajno bolj prožne in bolj narazen, da lahko jajce brez težav preide med njimi. Pri kokoši, ki ne nese, so navadno trše in bližje skupaj.

Vendar tega znaka ne jemljite kot popolnoma zanesljiv dokaz. Najbolje je vedno spremljati več znakov hkrati.

Aktivna nesnica ima običajno tudi mehkejši, globlji in prostornejši trebuh. Trši in manjši predel trebuha pa lahko nakazuje, da kokoš trenutno ne tvori jajc.

Dober pokazatelj je seveda tudi samo vedenje. Če kokoš redno obiskuje gnezdo za nesenje, obstaja velika verjetnost, da spada med aktivne nesnice.

Pomembno je vedeti, da kokoš ne nese neprekinjeno skozi vse leto. Nesnost naravno niha in se lahko začasno zmanjša na primer med menjavo perja, ob krajših dnevih, spremembi okolja, stresu ali s staranjem.

Če torej katera kokoš trenutno ne nese jajc, to še ne pomeni, da jih kasneje ne bo več.

Tipična kokoš v nesnosti ima običajno bolj izrazit rdeč greben, bolj prožen medenični predel, mehkejši trebuh ter večjo in bolj vlažno kloako. Najbolje pa je, da posamezne znake kombinirate in kokoši nekaj dni tudi opazujete.

Tako boste lažje ugotovili, katere članice vaše jate redno polnijo gnezda z jajci in katere si trenutno privoščijo zaslužen premor.