Kako pravilno zalivati vrt v vročih dneh in varčevati z vodo

Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ko so tla še hladna in voda ne izhlapi prehitro. Rastline imajo tako dovolj časa, da vsrkajo potrebno vlago, preden začne temperatura naraščati.

Vrt lahko zalivamo tudi zvečer, najbolje po sončnem zahodu. V tem primeru je priporočljivo, da vodo usmerimo neposredno h koreninam in se izogibamo nepotrebnemu močenju listov. Mokre rastline namreč ponoči ostanejo vlažne dlje časa, kar lahko ustvari ugodne pogoje za razvoj nekaterih glivičnih bolezni.

Zalivanje opoldne in v najbolj vročem delu dneva je najmanj učinkovito. Velik del vode hitro izhlapi, zato je do korenin pride bistveno manj.

Pogosta napaka je vsakodnevno kratkotrajno škropljenje površine gredic. Voda pri tem prodre le v zgornjo plast zemlje, zato rastline razvijejo plitev koreninski sistem. Ta je v obdobjih suše in visokih temperatur veliko bolj občutljiv.

Bolje je zalivati redkeje, vendar obilneje, da vlaga prodre globlje v tla. Korenine nato rastejo navzdol, kjer zemlja ostane vlažna dlje časa. Takšne rastline lažje prenašajo krajša sušna obdobja in so manj odvisne od vsakodnevnega zalivanja.

Potreba po vodi je vedno odvisna od vrste in starosti rastline, vremenskih razmer ter vrste tal. Lahka peščena tla se hitreje izsušijo, medtem ko težja ilovnata tla dlje zadržujejo vlago. Pred zalivanjem zato preverite zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je še vedno vlažna, lahko z zalivanjem počakate.

Pri zalivanju poskušajte vodo dovajati čim bližje dnu rastline. Zalivanje listov in okoliških površin je manj učinkovito, saj del vode izhlapi ali konča na mestu, kjer je rastlina ne more izkoristiti.

Praktične rešitve so:

• zalivalke z ožjim izlivom,
• sistemi kapljičnega namakanja,
• namakalne vreče za drevesa,
• cevi z nastavljivim curkom,
• porozne cevi, položene med rastlinami.

Kapljično namakanje počasi dovaja vodo neposredno v območje korenin. Tako zmanjšuje izgube zaradi izhlapevanja, vetra ali odtekanja vode po površini zemlje.

Eden najpreprostejših načinov za zmanjšanje porabe vode je zastiranje tal. Plast zastirke ščiti zemljo pred neposredno sončno svetlobo, zmanjšuje izhlapevanje vode in pomaga ohranjati stabilnejšo temperaturo okoli korenin. Hkrati zavira rast plevela, ki bi rastlinam odvzemal vlago.

Za zastiranje lahko uporabite na primer:

• pokošeno in rahlo posušeno travo,
• slamo,
• lesne sekance,
• lubje,
• listje,
• zrel kompost.

Zastirko razporedite po predhodno zalitih tleh. Na zelenjavnih gredicah je lahko primerna plast organskega materiala, debela približno 5 do 7,5 centimetra. Zastirke pa ne polagajte neposredno ob stebla rastlin ali debla dreves, saj bi lahko na teh mestih zadrževala preveč vlage.

Deževnica je zelo primerna za zalivanje vrta, z njenim zbiranjem pa lahko zmanjšate porabo pitne vode. Dovolj je, da pod odtočno cev žleba postavite sod ali večji zbiralnik in vodo uporabite v obdobjih brez padavin.

Posodo je priporočljivo pokriti, da vanjo ne zaidejo umazanija, listje ali manjše živali. Pokrov prav tako omejuje razmnoževanje komarjev. Pri večjem zbiralniku sta praktična izpustna pipa ali črpalka, ki olajšata polnjenje zalivalk in priključitev vrtne cevi.

V vročih dneh največ pozornosti namenite na novo posajenim rastlinam. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, zato ne morejo črpati vode iz globljih plasti zemlje.

Pogostejše zalivanje potrebujejo tudi:

• zelenjava v času cvetenja in oblikovanja plodov,
• rastline v loncih in koritih,
• mlada drevesa in grmi,
• na novo urejene gredice,
• rastline s plitvimi koreninami.

Rastline v loncih se lahko v vročem in vetrovnem vremenu zelo hitro izsušijo. Zato njihovo stanje preverjajte vsak dan. Tudi po kratki poletni plohi substrat ni nujno dovolj prepojen, saj manjša količina vode pogosto navlaži le njegovo površino.

Odrasla drevesa, globoko ukoreninjeni grmi in na sušo odporne trajnice običajno zdržijo daljša obdobja brez zalivanja. Če jih že zalivate, jim raje zagotovite počasno in temeljito zalivanje kot pa majhno količino vode vsak dan.

Plevel ne porablja le hranil, temveč tudi vodo. Če v sušnem obdobju dovolimo, da preraste gredice, si bodo morale gojene rastline z njim deliti razpoložljivo vlago. Redno odstranjevanje plevela zato ne pomaga le ohranjati urejenega vrta, ampak tudi zmanjšuje skupno porabo vode.

Plevel je najlažje odstranjevati po dežju ali zalivanju, ko je zemlja mehkejša in lahko korenine lažje odstranimo v celoti.

Porumenela trata ni vedno trajno poškodovana. V sušnem obdobju lahko preide v stanje mirovanja in se po vrnitvi bolj deževnega vremena ponovno ozeleni. Zato ni treba za vsako ceno ohranjati celotne trate popolnoma zelene.

Če trato zalivate, ravnajte enako kot pri gredicah – redkeje, vendar temeljito. Vsakodnevno plitvo škropljenje spodbuja razvoj korenin tik pod površino in povečuje odvisnost trate od nadaljnjega zalivanja.

V vročih dneh se poskušajte izogniti predvsem naslednjim napakam:

• zalivanju v najbolj vročem delu dneva,
• vsakodnevnemu površinskemu škropljenju,
• usmerjanju vode na liste namesto h koreninam,
• zalivanju vseh rastlin z enako količino vode,
• uporabi močnega curka, ki odplavlja zemljo,
• zalivanju brez predhodnega preverjanja vlažnosti tal,
• puščanju tal brez zastirke,
• namakanju ob močnem vetru.

Pravilno zalivanje ne pomeni uporabe čim večje količine vode, temveč njeno učinkovito izrabo. Zalivajte zgodaj zjutraj, vodo usmerjajte neposredno h koreninam in pustite zemlji dovolj časa, da jo postopoma vpije. Z uporabo zastirke, deževnice in kapljičnega namakanja lahko občutno zmanjšate nepotrebne izgube vode.

Rezultat bodo bolj zdrav vrt, odpornejše rastline in manj časa, porabljenega za vsakodnevno zalivanje.