Kako pravilno izbrati utočišče za psa?

Pri izbiri pravilne velikosti ute moramo najprej izmeriti psa. Izmerimo njegovo dolžino od smrčka do korena repa in višino vihra (najvišja točka ramen). Različne pasme imajo različne potrebe po prostoru in temperaturi. Dolgodlake pasme z gosto dlako ne potrebujejo tako dobro izolirane ute kot kratkodlake pasme ali tiste brez poddlake. Ute za večje pse morajo imeti trdno konstrukcijo, ki prenese njihovo težo in moč. Nasprotno pa so ute za majhne pse običajno manjše in iz mehkejših materialov, kot sta pliš ali tekstil. Pomemben dejavnik je tudi starost in zdravstveno stanje psa – starejši psi potrebujejo več toplote in udobja kot mlajši.

Uta mora biti dovolj prostorna, da se lahko pes v njej udobno obrne in uleže. K izmerjenim vrednostim priporočamo prišteti 20–25 %, da dobimo idealne dimenzije. Pri izbiri velikosti upoštevamo tudi to, kako bo uta uporabljena:

Kako dolgo bo pes v njej bival? Bo tam spal samo ponoči ali tudi podnevi? Bo imel v notranjosti ležišče, odejo ali nastilj? Bo imel v uti posodo z vodo in hrano? Bodo tam igrače? Bo imel prost dostop ali bo v uti zaprt? Glede na odgovore prilagodimo dimenzije tako, da ima pes dovolj prostora ne le zase, temveč tudi za vse potrebno.

Uto postavimo na mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem, vetrom in dežjem. Ne sme stati tam, kjer obstaja nevarnost zamakanja. Priporočljivo je uto nekoliko dvigniti od tal, na primer s pomočjo desk, palete ali tramov. Idealno jo je postaviti pod nadstrešek – ob steno hiše, garaže, lope ali delavnice. Če je uta z ene strani zaščitena s steno, bo bolje ohranjala toploto pozimi in hlad poleti. Pozimi priporočamo izolirano uto ali grelno podlogo. Poleti je pomembno zagotoviti dobro prezračevanje in senčenje. Pes mora imeti iz ute razgled, da lahko spremlja, kaj se dogaja v okolici. Mesto mora biti mirno – brez hrupa avtomobilov, delavnice ali pogostih nenadnih zvokov. Hkrati pa pes ne sme biti v uti popolnoma izoliran.

Redna nega ute zagotavlja udobje, varnost in zdravje psa ter podaljšuje življenjsko dobo same ute. Uto čistimo redno, da preprečimo kopičenje umazanije in neprijetnih vonjav. Odstranimo ostanke hrane, listje, drobne predmete in vse, kar bi psu lahko motilo ali povzročilo nelagodje. Po temeljitem pometanju uto operemo in razkužimo. Uporabljamo samo sredstva, ki ne vsebujejo škodljivih snovi – nikoli ne uporabljamo Sava ali pripravkov s klorom. Na koncu uto temeljito osušimo in jo pripravimo na vrnitev njenega pravega lastnika – našega psa.

Pes ne sme biti v uti ali kletki zaprt dlje kot 6 ur. Na bivanje v uti ga moramo postopoma navajati. Po šestih urah mu moramo omogočiti vsaj 30 minut zunaj – za sprehod, gibanje in skupno igro.