Kako pravilno hraniti konja?

• Brez nenadnih sprememb – sprememba krme mora biti postopna, sicer obstaja nevarnost kolike ali drugih prebavnih težav.
• Individualen pristop – krmo vedno prilagodite starosti, telesni kondiciji in telesni aktivnosti konja.
• Skladiščenje krme – seno in žitna krma morata biti čista, suha in brez znakov plesni.
• Pravi čas hranjenja – ne hranite konja takoj po napornem delu in tudi ne tik pred ježo – pustite mu vsaj eno uro za prebavo.
• Dovolj vode – voda je za konja nepogrešljiva. Vnos vode se spreminja glede na letni čas, obremenitev in vrsto krme.

Voluminozna krma predstavlja osnovo dnevnega obroka za konja. To so paša (poleti idealna oblika prehrane), seno in izdelki iz sena, npr. peleti. Voluminozna krma naj bi predstavljala največji delež obroka. Je glavni vir hranil in ključna za pravilno delovanje prebavnega sistema (naravno gibanje črevesja in žvečenje). Druga sestavina so koncentrirana krmila, ki služijo kot vir dodatne energije – oves, ječmen, koruza. Žitna krma je namenjena predvsem konjem, ki so bolj obremenjeni. Količina in sestava morata ustrezati stopnji telesne aktivnosti – prevelika količina lahko povzroči zdravstvene težave.

Konj, ki tehta 450 kg, naj bi dnevno zaužil približno 7–8 kg sena, razdeljenega na vsaj 3 obroke. Dnevna količina žitne krme je odvisna od stopnje obremenitve in mora biti prav tako razdeljena na 3 porcije – ena porcija ne sme presegati 2,5 kg. Vedno najprej ponudite seno, šele nato žitno krmo – seno spodbuja prebavo in preprečuje zakisanost želodca.

Dnevna potreba po vodi znaša približno 3–7 litrov na 100 kg telesne teže. Za konja s težo 500 kg to pomeni tudi do 35 litrov vode na dan. Poraba vode se poveča z večjo telesno dejavnostjo (trening, tekmovanja), vročim vremenom, večjim vnosom suhe hrane (npr. seno), brejostjo ali dojenjem.