Kako poleti shranjevati krmo, da ne splesni in ne privablja škodljivcev?

Krma ne mara vlage, neposrednega sonca in velikih temperaturnih nihanj. Če vreča stoji na tleh v vlažni lopi ali je odprta v prostoru, kamor lahko pridejo žuželke ali glodavci, se lahko začne hitro kvariti. Najbolj tvegane so predvsem odprte vreče, zmleto žito, stisnjeno zrnje in mešanice z višjo vsebnostjo maščob.

Pokvarjena krma ni vedno vidna že na prvi pogled. Včasih se pokaže le z zatohlim vonjem, zlepljenimi grudicami ali s tem, da jo živali nenadoma začnejo zavračati. Takšne krme je bolje ne uporabljati.

Velika napaka je, da krmo puščate neposredno na betonskih tleh. Beton lahko zadržuje vlago, vreče pa jo nato zlahka vpijejo. Bolje je, da krmo postavite na paleto, polico ali drugo podlago, da lahko okoli nje kroži zrak.

Druga težava so slabo zaprte vreče. Vreča, zavezana z vrvico, običajno ni dovolj, posebej če se v skladišču pojavljajo miši ali molji. Ko škodljivci enkrat pridejo do krme, pogosto ne uničijo le ene vreče, ampak postopoma tudi druge zaloge.

Pozorni bodite tudi na mešanje stare in nove krme. Če v posodo z ostanki stare mešanice nasujete svežo krmo, se lahko pokvari celotna vsebina. Zato je posode dobro redno izprazniti, očistiti in šele nato napolniti z novo količino.

Idealno je suho, čisto in dobro prezračevano mesto brez neposredne sončne svetlobe. Krma mora biti zaščitena pred dežjem, vlago iz tal in veliko vročino. Če jo shranjujete v lopi ali skednju, se splača preveriti, ali v prostor ne zamaka in ali v kotih ni sledi glodavcev.

Vreč ne naslanjajte neposredno na steno. Tudi tam se lahko zadržuje vlaga, hkrati pa se miši pogosto premikajo prav ob stenah. Med steno in zalogami pustite vsaj manjšo režo.

Za manjše količine so primerne plastične posode s pokrovom, sodi ali večje zaprte posode. Še boljšo zaščito pred glodavci nudijo trdne posode z dobro tesnečim pokrovom. Praktična rešitev je tudi, da krmo pustite v originalni vreči in celotno vrečo postavite v zaprto posodo. Tako ne izgubite informacij o sestavi, odmerjanju ali roku uporabe.

Posode pa ne smejo biti umazane ali vlažne. Ostanki stare krme, prah in vlaga ustvarjajo idealno okolje za plesen in škodljivce.

Cela žita pri pravilnem shranjevanju običajno zdržijo dlje kot že zmleta ali stisnjena. Ko se zrno poškoduje, hitreje vpija vlago in lahko začne hitreje izgubljati svežino. Zato se poleti splača pripravljati mleto krmo v manjših količinah glede na trenutno potrebo.

Če imate lasten mlin za žito ali stiskalnik zrnja, vam ni treba vnaprej hraniti večjih količin že pripravljene mlete krme. Tako je lahko krma bolj sveža in bolje prilagojena temu, koliko je živali dejansko porabijo.

Krme raje ne uporabljajte, če ima zatohel ali kisel vonj, spremenjeno barvo, vsebuje grudice, plesen, pajčevinaste sledi, ličinke, iztrebke glodavcev ali deluje nenavadno vlažna. Opozorilni znak je lahko tudi to, da jo živali zavračajo, čeprav jo običajno rade jedo.

Pri sumljivi krmi se ne splača tvegati. Plesen in pokvarjene mešanice lahko živalim povzročijo zdravstvene težave, zato je takšno krmo bolje zavreči.

Pred vsakim dopolnjevanjem zalog preverite, ali je krma na suhem, ali ne stoji neposredno na tleh, ali ni izpostavljena soncu in ali je dobro zaprta. Redno čistite posode, pometajte razsute ostanke in spremljajte, ali se v skladišču pojavljajo sledi miši ali žuželk.

Poleti se pogosto bolj splača kupovati manjše količine krme pogosteje, če nimate res suhega in dobro zaščitenega skladišča. Pravilno shranjevanje pomaga zmanjšati izgube, ohraniti okusnost krme in predvsem zagotoviti, da ostane varna za živali.