Kako hraniti koze?

1. Nenadne spremembe v obroku lahko povzročijo prebavne težave. Spremembe uvajajte vedno postopoma.
2. Prilagoditev starosti in zmogljivosti – drugače hranimo mlade živali, drugače breje koze ali kozle v obdobju pripusta.
3. Kakovost krme – shranjujte jo na suhem, nikoli ne krmite splesnene ali kako drugače pokvarjene surovine.
4. Dovolj vode – ne pozabite, da je voda osnova. Koze morajo imeti stalno dostop do sveže vode.

Koze so prežvekovalci, podobno kot ovce, vendar je njihova prebava bolj občutljiva. Hitro trpijo zaradi driske ali napihnjenosti – in prav temu je treba prilagoditi hranjenje. Ključno je razlikovati med poletnim in zimskim obrokom. Prehod iz zimskega na poletni režim mora biti zelo postopen. Idealno je ponuditi svežo zeleno krmo skupaj s senom, da se lahko mikroflora v vampu postopoma prilagodi.

Voluminozna krma je osnova – seno, paša, zelena krma, v manjši meri tudi slama. Koze se pasejo selektivno – so „izbirčne“ in izbirajo le določena zelišča ali travo. Odlično se dopolnjujejo z ovcami, ki popasejo druge dele rastlinja. Pazite na grmovje in drevesa – koze jih rade objedajo, vključno z lubjem in mladimi poganjki. V sadovnjakih bi povzročile škodo. Pomemben del so tudi koncentrirana krmila – npr. oves, ječmen, pšenica, koruza – dodajamo po potrebi. Pozimi, v času brejosti in laktacije, se njihove količine povečajo. Dodajamo tudi krmne korenovke – krmna pesa, krompir, korenje – odlična popestritev, ki daje energijo. Nenazadnje so nujne mineralne snovi – mineralni lizunci ali mešanice.

• seno: 2–3 kg
• zelena krma: 3–5 kg
• silaža: 2–3 kg
• krmna pesa: 1–2 kg
• krompir: cca 1 kg
• korenje: do 1 kg
• koncentrirana krmila dodajamo po potrebi – čim več voluminozne in korenovkaste krme, tem manj „koncentrata“
• na voljo so tudi že pripravljene krmne mešanice

Običajno jim zadostuje materino mleko, a če želite del mleka obdržati, je priporočljivo začeti z dodajanjem že od 1. tedna starosti. Za to služijo uravnotežene krmne mešanice, ki jih je mogoče postopoma kombinirati z mlekom, senom, pozneje pa preiti na obrok kot pri odraslih.