Kaj storiti, ko pes ne je? Najpogostejši vzroki in nasveti, kako ukrepati

Pes lahko zavrača nove brikete, konzervirano hrano ali drug okus hrane, ki ga ni vajen. Nenadna sprememba prehrane lahko poleg tega povzroči prebavne težave. Zato je priporočljivo novo hrano uvajati postopoma in jo nekaj dni mešati s prejšnjo.

Preden začnete sumiti na zdravstveno težavo, razmislite tudi o tem, koliko priboljškov, ostankov z mize ali nagrad med treningom pes dobi čez dan. Morda ob času hranjenja preprosto ni lačen.

Selitev, potovanje, bivanje v neznanem okolju, prihod druge živali ali odsotnost priljubljenega družinskega člana lahko začasno vplivajo na apetit. Občutljivejši psi lahko hrano zavračajo tudi zaradi hrupa, nevihte ali spremembe dnevne rutine.

Pes je lahko lačen in kaže zanimanje za hrano, vendar je zaradi bolečine ne more pojesti. Pogosti vzroki so vnete dlesni, majav ali zlomljen zob, poškodba jezika ali težave pri požiranju.

Bodite posebej pozorni, če pes:

• pride do posode, vendar po kratkem času odide,
• hrano večkrat vzame v gobec in jo izpusti,
• žveči samo na eni strani,
• se čezmerno slini,
• ima neprijeten zadah,
• zavrača trde brikete, vendar poje mehko hrano.

Težave pri žvečenju in požiranju so lahko povezane z boleznimi zob, dlesni, čeljusti, ustne votline ali požiralnika.

Neješčnost pogosto spremljajo razdražen želodec, driska, bruhanje, zaprtje ali bolečine v trebuhu. Vzrok je lahko neprimerna hrana, nenadna sprememba prehrane, okužba, zajedavci ali zaužit tujek.

Če ima pes napihnjen trebuh, je nemiren in večkrat poskuša bruhati, vendar ničesar ne izbruha, je lahko njegovo življenje ogroženo. V takem primeru takoj poiščite veterinarsko pomoč.

Zmanjšan apetit lahko spremlja okužbe, povišano telesno temperaturo ter bolezni ledvic, jeter, srca, dihal ali hormonskega sistema. Neješčnost lahko povzročijo tudi bolečina, nekatera zdravila ali zaužitje strupene snovi.

Najprej opazujte splošno stanje psa. Bodite pozorni predvsem na:

• kako dolgo pes ne je,
• ali normalno pije,
• ali je aktiven in se odziva kot običajno,
• ali bruha ali ima drisko,
• ali normalno urinira in odvaja blato,
• ali izgublja telesno težo,
• ali ga kaj boli,
• ali ima napihnjen ali občutljiv trebuh,
• ali je lahko pojedel smeti, igračo, kost ali strupeno živilo,
• ali je prišlo do spremembe hrane, okolja ali dnevne rutine.

Veterinarju bo v pomoč, če boste vedeli, kdaj je pes nazadnje jedel, kaj točno je dobil in katere druge simptome ste opazili.

Domače ukrepe preizkusite le, če je pes sicer aktiven, pije, ne bruha in ne kaže nobenih znakov bolečine ali resne bolezni.

Hrano ponudite v mirnem okolju

Posodo postavite na mirno mesto, kjer psa ne bodo motili otroci, druge živali ali glasni zvoki. Nekaterim psom pomaga tudi reden urnik hranjenja.

Hrano rahlo pogrejte

Z rahlim segrevanjem mokre hrane postane njen vonj izrazitejši. Brikete lahko rahlo navlažite s toplo vodo. Hrana pa ne sme biti vroča.

Ponujajte manjše obroke

Namesto enega velikega obroka ponudite manjšo količino. Nezaužite hrane pa ne puščajte v posodi ves dan. Čez nekaj časa jo odstranite in pozneje ponudite nov obrok.

Omejite priboljške

Dokler pes ponovno ne začne uživati svoje običajne hrane, mu ne dajajte velikih količin priboljškov ali ostankov z mize. Nenehno nadomeščanje briketov z okusnejšo hrano lahko izbirčnost še spodbuja.

Psa ne silite jesti

Psu ne dajajte hrane ali vode na silo. Če je vzrok zapora prebavnega trakta, napihnjenost, zastrupitev ali drugo resno stanje, lahko s tem položaj še poslabšate. Prav tako mu brez priporočila veterinarja ne dajajte zdravil, namenjenih ljudem.

Veterinarja pokličite, če pes več kot 24 ur ni zaužil nobene hrane. Pri mladičih, starejših psih, zelo majhnih pasmah in psih s kroničnimi boleznimi je priporočljivo ukrepati prej, saj se lahko njihovo zdravstveno stanje hitreje poslabša.

Takoj poiščite veterinarsko pomoč, če se skupaj z neješčnostjo pojavijo:

• ponavljajoče se bruhanje ali huda driska,
• kri v izbruhanini ali blatu,
• izrazita šibkost, apatija ali kolaps,
• napihnjen in boleč trebuh,
• ponavljajoči se neuspešni poskusi bruhanja,
• težave z dihanjem,
• tresenje, krči ali motnje koordinacije,
• sum na zastrupitev,
• sum na zaužitje tujka,
• huda bolečina,
• zavračanje vode ali znaki dehidracije.

Ponavljajoče se bruhanje, kri v blatu, šibkost ali povečevanje trebuha lahko kažejo na resno stanje, ki zahteva hiter veterinarski pregled.

Veterinar vas bo vprašal, kako dolgo traja neješčnost, katero hrano pes običajno uživa, ali je prišlo do sprememb v prehrani in ali so se pojavili drugi simptomi. Nato lahko pregleda ustno votlino, zobe, trebuh, izmeri telesno temperaturo in oceni splošno zdravstveno stanje psa.

Glede na rezultate lahko priporoči preiskave krvi in urina, rentgensko slikanje, ultrazvok ali druge diagnostične metode. Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka in lahko vključuje prilagoditev prehrane, zdravila proti bolečinam ali slabosti, nadomeščanje tekočin ali zdravljenje določene bolezni.

Če sicer zdrav in aktiven pes enkrat izpusti obrok, to še ni nujno razlog za paniko. Če pa dalj časa ne je, deluje bolno ali se pojavijo dodatne težave, problema ne poskušajte dolgoročno reševati zgolj s spremembo hrane.

Pravočasen obisk veterinarja lahko odkrije boleč zob, prebavno težavo ali resnejšo bolezen, še preden se zdravstveno stanje psa občutno poslabša.