Kaj storiti, ko kokoš neha nesti

Kokoši dosežejo največjo proizvodnjo jajc v prvem in drugem letu življenja. V tem obdobju lahko znesejo tudi 250–300 jajc na leto. Ko pa se starajo, se njihove reproduktivne sposobnosti postopoma upočasnijo. Povsem običajno je, da štiriletne kokoši nesejo manj, starejše pa lahko popolnoma prenehajo nesti. To ni bolezen ali zanemarjanje, temveč naraven biološki proces.

Začasna prekinitev nesnosti je pogosto povezana tudi z menjavo perja. Jeseni kokoši menjajo perje in telo svojo energijo usmerja v njegovo obnovo. V tem obdobju je treba računati s premorom v nesnosti, včasih tudi večtedenskim. Pomagate lahko z dodajanjem beljakovin v krmo, na primer v obliki sojine krmne moke, kuhanih jajc ali posebnih mešanic za nesnice v času menjave perja.

Dnevna svetloba je za kokoši ključnega pomena. Da bi redno nesle, potrebujejo približno 14 ur svetlobe na dan. Zato je povsem normalno, da se pozimi nesnost močno zmanjša ali popolnoma ustavi. Telo kokoši se preprosto odzove na krajše dni in varčuje z energijo.

Kakovostna krma je eden glavnih temeljev redne nesnosti. Če kokošim primanjkuje kalcija, beljakovin ali elementov v sledovih, se to pokaže ne le v manjšem številu jajc, ampak tudi v njihovi kakovosti. Lupine so lahko tanke, krhke ali nepravilne. Nepogrešljiv del prehrane je tudi grit, torej zdrobljen apnenec ali školjke, ki pomagajo pri prebavi.

Enako pomemben je dostop do čiste vode. Že nekaj ur brez vode lahko ustavi nesnost, in če se to ponavlja, se kokoši lahko za dalj časa ,,razmotijo". Zato je priporočljivo vsak dan preverjati napajalnike, zlasti poleti ali ob zmrzali, ko voda hitro izgine ali zamrzne.

Pozabiti ne smemo niti na zdravje. Zunanji paraziti, kot so rdeče pršice, ali notranji zajedavci oslabijo kokoši, povzročijo stres in lahko popolnoma ustavijo proizvodnjo jajc. Redni pregledi, čiščenje kokošnjaka in preventivno razglistenje so zato nujni deli oskrbe jate. Če sumite na bolezen, je najbolje, da se posvetujete z veterinarjem.

Kokoši so občutljive živali in potrebujejo mir. Pogosto vznemirjanje, prisotnost plenilcev, hrupno okolje ali prenatrpan kokošnjak povzročajo stres, ki se kaže prav v prenehanju nesnosti. Kokoši se morajo počutiti varno. Potrebujejo dovolj prostora, čist in suh kokošnjak, zunanji izpust ter dostop do naravnih dražljajev, kot so kopanje v prahu ali praskanje po tleh.

Pomembna je tudi prava sestava jate. Če je na majhnem prostoru preveč kokoši ali če petelin kokoši pretirano nadleguje, se stres hitro pokaže v zmanjšani proizvodnji jajc.