Inteligenca domačih živali

Prašiče so zelo igrive in tudi zvite – za priboljšek znajo opraviti preprosto nalogo. Reagirajo na svoje ime. Znanstveniki so na njih izvedli t. i. test zrcala, s katerim preverjajo samozavedanje. Najprej prašič opazuje svoj odsev v ogledalu. Nato mu znanstveniki narišejo piko na čelo. Če jo poskuša odstraniti, to pomeni, da razume, da gleda samega sebe. Pri ljudeh ta test uspešno opravijo šele otroci okoli drugega leta. Psi in mačke ga za zdaj še niso prestali.

Krave imajo zapleteno družbeno hierarhijo. V čredi obstaja »vodja«, ki vpliva na vedenje drugih. Krave so radovedne – kadar se pojavi nekaj novega, so prav vodilne živali tiste, ki to najprej raziščejo. Nova krava si mora najprej ustvariti odnose, da jo čreda sprejme. Imajo tudi odličen spomin – prepoznajo znane obraze, si zapomnijo najboljše pašnike in pot do napajalnika. V čredi tvorijo močna prijateljstva in se držijo svojih najljubših partnerk.

Kokoši rešujejo uganke in se igrajo preproste igre. S svojimi še nerojenimi piščančki komunicirajo že med valjenjem jajc, piščanci pa si zapomnijo glas matere. Po izvalitvi jih kokoš ščiti pred plenilci in jih uči prepoznavati hrano, sovražnike in družbena pravila jate. Že dvodnevni piščančki razumejo, da predmet obstaja, tudi če ga ne vidijo – t. i. stalnost objekta. Pri ljudeh se ta sposobnost pojavi šele okoli šestega meseca starosti.

Ovce pogosto veljajo za najbolj neumne domače živali, a to ne drži. Prepoznajo obraze in zaznavajo čustva (na primer nasmeh kot znak veselja). Če v čredi kdo manjka, vedo, kdo. Spremembe videza človeka – kot je nova pričeska ali ličila – jih ne zmedejo, vseeno te prepoznajo. Prepoznajo svojega ovčarskega psa in si zapomnijo tudi do 50 obrazov ovc. In če ovci škoduješ, si bo to zapomnila tudi za več kot dve leti!

Koze niso le prikupne, ampak tudi zelo pametne. Znanstveniki so jim dali reševati uganko, sprva namenjeno primatom – morale so potegniti za vrvico, s čimer so aktivirale ročico, ki so jo nato z gobcem dvignile. Po desetih mesecih so jim dali enako nalogo – in jo rešile še hitreje. Zaradi svoje radovednosti pogosto pridejo do najokusnejše hrane – na primer maroške koze so se naučile plezati po drevesih, da bi dosegle sočne veje.