Evropske države poročajo o zmanjšanju števila prašičev in goveda. Ali Evropska komisija prihaja z rešitvijo?

Razlogov je več. Kmetje se soočajo z naraščajočimi stroški, nihanji na trgu, pritiskom na trajnost, tveganjem bolezni, pomanjkanjem delovne sile in vse zahtevnejšimi pogoji za modernizacijo rej. Za mnoge rejce je težava tudi šibkejši pogajalski položaj v prehranski verigi in negotovost, ali se jim bodo naložbe v rejo v prihodnosti povrnile.

Evropska komisija opozarja tudi na odvisnost od uvožene krme, predvsem krme z visoko vsebnostjo beljakovin. Ta je za živinorejo pomembna, vendar če se v veliki meri uvaža iz tujine, je celoten sektor občutljivejši na nihanja cen, težave v prometu ali geopolitične razmere.

Julija 2026 je Evropska komisija predstavila novo strategijo za živinorejo. Njen cilj je, da evropska reja rejnih živali dolgoročno ostane močna, konkurenčna in odporna na krize. Strategija se osredotoča na pet glavnih področij: odpornost rej, konkurenčnost, trajnost, upoštevanje razlik med regijami in podporo kakovosti evropske proizvodnje.

V praksi to pomeni na primer podporo boljšemu upravljanju tveganj, financiranje preprečevanja in reševanja bolezni, naložbe v modernizacijo, digitalizacijo in inovacije, pa tudi prizadevanja za enostavnejša pravila in pravičnejše pogoje za kmete.

Komisija omenja tudi potrebo po dostopnejših klavnicah in predelovalnih obratih, zlasti za manjše in bolj oddaljene reje. Del strategije naj bi bilo tudi delo na boljši infrastrukturi, da živali ne bi bilo treba prevažati na dolge razdalje in da bi se okrepila lokalna predelava.

Skupaj s strategijo za živinorejo je Komisija predstavila tudi akcijski načrt za beljakovine. Ta naj bi pomagal zmanjšati odvisnost EU od uvoza rastlinskih beljakovin, ki se uporabljajo predvsem kot krma za rejne živali. Evropska komisija navaja, da živinorejski sektor v EU letno porabi približno 74 milijonov ton beljakovin v obliki krme.

Težava je predvsem velika odvisnost od uvožene krme, bogate z beljakovinami, kot je soja. Leta 2025 je iz EU izviralo le 25 % beljakovin iz oljnic in beljakovinskih rastlin. Cilj novega načrta je do leta 2035 povečati delež evropske proizvodnje, uporabljene kot krma, na 35 %. To bi lahko prineslo nove priložnosti tudi evropskim kmetom, ki pridelujejo beljakovinske rastline, hkrati pa okrepilo prehransko varnost in stabilnost trga krme.

Za običajnega rejca se spremembe morda ne bodo pokazale takoj. Strategija Evropske komisije je predvsem dolgoročen načrt, ki naj bi začrtal smer za prihodnja leta. Če pa bo cilje uspelo uresničiti, bi to lahko v prihodnosti pomenilo stabilnejše pogoje za evropske kmete, boljšo dostopnost krme, večjo podporo naložbam in pravičnejši položaj rejcev v celotni dobavni verigi.

Zmanjševanje števila rejnih živali v Evropi kaže, da je živinoreja pred zahtevnim obdobjem. Evropska komisija zdaj prihaja z načrtom, ki naj bi rejcem pomagal obvladovati spremembe, okrepiti domačo proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od uvoza. Ključno pa bo, ali se bodo splošni cilji spremenili v konkretno podporo, ki jo bodo kmetje dejansko občutili v praksi.

Za več informacij obiščite ta članek!