☝️Spoštovani kupci, obveščamo vas, da bo od 20. do 27. 11. v našem skladišču potekala inventura. Naročila, oddana do 20. 11. do 14.00, bodo pripravljena in predana dostavni službi še pred začetkom inventure. Opravičujemo se za morebitno podaljšanje roka dostave ter se vam zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje.☝️

Evropske države poročajo o zmanjšanju števila prašičev in goveda. Ali Evropska komisija prihaja z rešitvijo?
Pavel Frček

Avtor: Pavel Frček

19.08.2026

Evropske države poročajo o zmanjšanju števila prašičev in goveda. Ali Evropska komisija prihaja z rešitvijo?

Po podatkih Eurostata so imele države EU leta 2025 skupaj približno 131,5 milijona prašičev, 71,6 milijona glav goveda, 55,3 milijona ovac in 10,2 milijona koz. V primerjavi z letom 2015 se je število prašičev zmanjšalo za 8,9 %, goveda za 9,7 %, ovac za 12,2 % in koz za 17,5 %. Za evropsko kmetijstvo je to pomembna tema. Živinoreja namreč ni povezana le z mesom, mlekom ali jajci. Povezana je tudi z delovnimi mesti na podeželju, vzdrževanjem krajine, predelovalno industrijo in prehransko samooskrbo.

Zakaj v evropskih rejah število živali upada?

Razlogov je več. Kmetje se soočajo z naraščajočimi stroški, nihanji na trgu, pritiskom na trajnost, tveganjem bolezni, pomanjkanjem delovne sile in vse zahtevnejšimi pogoji za modernizacijo rej. Za mnoge rejce je težava tudi šibkejši pogajalski položaj v prehranski verigi in negotovost, ali se jim bodo naložbe v rejo v prihodnosti povrnile.


Evropska komisija opozarja tudi na odvisnost od uvožene krme, predvsem krme z visoko vsebnostjo beljakovin. Ta je za živinorejo pomembna, vendar če se v veliki meri uvaža iz tujine, je celoten sektor občutljivejši na nihanja cen, težave v prometu ali geopolitične razmere.

Kaj pripravlja Evropska komisija?

Julija 2026 je Evropska komisija predstavila novo strategijo za živinorejo. Njen cilj je, da evropska reja rejnih živali dolgoročno ostane močna, konkurenčna in odporna na krize. Strategija se osredotoča na pet glavnih področij: odpornost rej, konkurenčnost, trajnost, upoštevanje razlik med regijami in podporo kakovosti evropske proizvodnje.


V praksi to pomeni na primer podporo boljšemu upravljanju tveganj, financiranje preprečevanja in reševanja bolezni, naložbe v modernizacijo, digitalizacijo in inovacije, pa tudi prizadevanja za enostavnejša pravila in pravičnejše pogoje za kmete.


Komisija omenja tudi potrebo po dostopnejših klavnicah in predelovalnih obratih, zlasti za manjše in bolj oddaljene reje. Del strategije naj bi bilo tudi delo na boljši infrastrukturi, da živali ne bi bilo treba prevažati na dolge razdalje in da bi se okrepila lokalna predelava.

Pomembno vlogo naj bi imela krma

Skupaj s strategijo za živinorejo je Komisija predstavila tudi akcijski načrt za beljakovine. Ta naj bi pomagal zmanjšati odvisnost EU od uvoza rastlinskih beljakovin, ki se uporabljajo predvsem kot krma za rejne živali. Evropska komisija navaja, da živinorejski sektor v EU letno porabi približno 74 milijonov ton beljakovin v obliki krme.


Težava je predvsem velika odvisnost od uvožene krme, bogate z beljakovinami, kot je soja. Leta 2025 je iz EU izviralo le 25 % beljakovin iz oljnic in beljakovinskih rastlin. Cilj novega načrta je do leta 2035 povečati delež evropske proizvodnje, uporabljene kot krma, na 35 %. To bi lahko prineslo nove priložnosti tudi evropskim kmetom, ki pridelujejo beljakovinske rastline, hkrati pa okrepilo prehransko varnost in stabilnost trga krme.

Kaj to pomeni za običajne rejce?

Za običajnega rejca se spremembe morda ne bodo pokazale takoj. Strategija Evropske komisije je predvsem dolgoročen načrt, ki naj bi začrtal smer za prihodnja leta. Če pa bo cilje uspelo uresničiti, bi to lahko v prihodnosti pomenilo stabilnejše pogoje za evropske kmete, boljšo dostopnost krme, večjo podporo naložbam in pravičnejši položaj rejcev v celotni dobavni verigi.


Zmanjševanje števila rejnih živali v Evropi kaže, da je živinoreja pred zahtevnim obdobjem. Evropska komisija zdaj prihaja z načrtom, ki naj bi rejcem pomagal obvladovati spremembe, okrepiti domačo proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od uvoza. Ključno pa bo, ali se bodo splošni cilji spremenili v konkretno podporo, ki jo bodo kmetje dejansko občutili v praksi.


Za več informacij obiščite ta članek!

Povezani članki

Umetna koklja ali grelna žarnica? Kaj je bolje za piščance?

20.11.2026

Umetna koklja ali grelna žarnica? Kaj je bolje za piščance?

Sveže izvaljeni piščanci potrebujejo dovolj toplote. Toda katera rešitev je boljša – umetna koklja ali grelna žarnica? Spoznajte prednosti in slabosti obeh možnosti.

Preberi članek
Kako zaposliti kokoši?

18.11.2026

Kako zaposliti kokoši?

Kokoši so bolj radovedne, kot se morda zdi na prvi pogled! Obožujejo brskanje po tleh, kljuvanje, iskanje hrane in odkrivanje novih krajev. Če pa nimajo dovolj spodbud, se lahko začnejo dolgočasiti, kar včasih vodi do stresa ali neželenega kljuvanja perja.

Preberi članek
Kaj se pozimi dogaja v panju? Čebele namreč ne spijo!

13.11.2026

Kaj se pozimi dogaja v panju? Čebele namreč ne spijo!

Kaj počnejo čebele pozimi, ko zunaj zmrzuje in sneži? Zagotovo ne spijo! Odkrijte, kako se grejejo, s čim se hranijo in kako skupaj preživijo zimo.

Preberi članek