Ali imajo živali čustva?

Čustva so zapletene psihofiziološke reakcije, ki nastanejo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje. Vključujejo ne le same občutke – torej to, kako se subjektivno počutimo –, temveč tudi fiziološke spremembe v telesu, naše vedenje in način, kako situacije vrednotimo ter obdelujemo v mislih. V primeru živali znanost še ne more neposredno izmeriti njihovih subjektivnih doživetij, zato se raziskovalci osredotočajo predvsem na objektivne znake čustev. Opazujejo na primer spremembe srčnega utripa, obrazne izraze, hormonske ravni, vokalizacije ali zapleteno socialno vedenje.

Veselje je pri živalih najbolje raziskano čustvo. Značilen primer so psi – ko zagledajo svojega lastnika, pogosto veselo skačejo in mahajo z repom. Igra je za živali pomemben vir veselja, hkrati pa pokazatelj zdravja in duševnega blagostanja. Znanstvene študije so celo pokazale, da mladiči nekaterih vrst med igro oddajajo posebne zvoke, podobne človeškemu smehu.

Strah je naravno čustvo, ki živalim pomaga preživeti. Sproži vedenje bega ali obrambe – znan je t. i. refleks »boj ali beg«, ki aktivira telo in možgane v primeru ogroženosti. Novejše raziskave se osredotočajo tudi na dolgotrajno tesnobo in stres pri živalih. Na primer pri nekaterih vrstah kitov in delfinov so opazili vedenje, podobno depresiji.

Številna opazovanja v naravi kažejo, da tudi živali doživljajo žalost. Sloni so znani po svojih »ritualih« okoli mrtvih članov – ostanejo ob njihovih telesih, kažejo nenavadno vedenje in očitno pozornost, ki spominja na človeško žalovanje. Podobno vedenje so opazili tudi pri šimpanzih in drugih primatih. Znani so tudi primeri psov, ki po smrti lastnika ali drugega živalskega družabnika izgubijo apetit in spremenijo svoje vedenje.

Empatija – torej sposobnost zaznavanja in odzivanja na čustva drugih – je bila dolgo časa obravnavana kot izključno človeška lastnost. Danes pa vemo, da tudi številne živali kažejo empatično vedenje. Na primer šimpanzi pomagajo članom svoje skupine v stiski, jih pomirjajo in jim nudijo socialno podporo. Psi pa znajo reagirati na človeška čustva – ko je človek žalosten ali pod stresom, pridejo k njemu in ga skušajo potolažiti.

Socialne vezi med živalmi so pogosto zelo močne in čustveno pomembne. Nastanejo lahko med mladiči in starši, med partnerji, med prijatelji ali znotraj celotne skupine. Na primer labodi in nekatere druge vrste ptic tvorijo par za vse življenje, kar nakazuje sposobnost globoke naklonjenosti in verjetno tudi ljubezni. Pri nekaterih primatih in kitih so dokazali obstoj dolgoročnih socialnih odnosov, ki temeljijo na medsebojni skrbi in podpori.